I tema e projektoski „IKLJOVIBE E SIKLJOVNENGO“ si but inportantno vaš i lokalnikani kuputni ando Pčinjakoro rotalimo, e Republikako Srbija thaj dijasporako. Akava projekti sinele resin te informišinel o pozitivikane efektija vaš te čhinavelpe o ikljovibe e sikljovnengo taro edukacijako sistemi, a i prevencija ikljovibaski sine pendjardi sar prioritetikani buti, kote kerdjape buti ando kvalitetikano edukuibe sarinenge. Odova si ramome hem andi Strategija vaš sicijalnikano involviribe e Romengo andi Republika Srbija andi vrjama taro 2016-2025. hem o Programi reformako vaš politikani buti thaj politika taro 2016. berš.
I romani populacija reselape specifikane trubuimasa thaj nevipasa, majbut kana si o pučibe taro edukuibe e ternego, thaj te ovel len medije andi romani čhib. Ando projekti, istražuibasko ando lokalnikano niveli ko Pčinjakoro rotalimo, vakeripe te del pes žutipe te ovel len medijesko emituibe. I resin si o terne Roma thaj lengere familjije andi piri dajakiri čhib šukar te haljon i rola vaš o ikljovibe tari škola e čhavorengo thaj e adolescentengo.
Te kerenpe akala efektivikane mere vaš e prevencijako ikljovibasko thaj e intervencijengo ando škole, o projekti dikhljardja o škole kola identifikuinenape bare rizokosa taro ikljovibe. Ando projekti si čhivde o škole akale indekseja:o baripe e opštinako, o numero taro romani populacija, o numero e čhavorengo taro 6 dji ko 17 berš, thaj o numero e čhavorengo ando e angloškolako edukuibe. Akale analizaja fokusirindjam amen ko majčorore grupe kote ka delpe lenge zoraribe.
I realizacija e projektoski sinela te čhivel e terne romane čhaven te djan ki škola. Akate sine specifikane kriterijumija, sar soj o manušikane kapacitetija, baro numero e čhavengoro kola ka ikljona taro sikljovibe, thaj o butikeribe e lokalnone istitucijencar. O projekti informirindja taro inkluzivibe, interkulturalibe, thaj taro butikeribe e školengo vaš sakova čhavoro, kote promovisijape o respekti, diverziteti, thaj i kooperacija sa e partnerencar ando lokali.
O molipe thaj o principija kola dikhenape andi škola, našti lokhe te dikhljarenpe, numa sine but inportantno. Ola sikavena i kultura thaj dena mothavipe e aktivijengo. O tekstija sine mothavde andi platforma vaš i diskusija taro problemija thaj taro teme, kola kerena influenca andi romano etniteti, kote ka dikhelpe o godipe, thaj o stavija taro medijosko djandipe andi dajakiri čhib.
Akava medijesko butikeribe kova kerdilo ando projekti, ka ačhol sar lačho klasako thaj didaktikakoro materijali, kote šaj te lelpe ando klasija e romane čhibjake, kotešaj sikljolpe diso tari romani kultura. Akava butikeribe ka ovel dendo e Romane nacionalnikane konsileske andi Srbija, kova šaj te kerel medijoski promocija andi romani čhib ko futuribe.
O projekti „E SIKLJOVNENGORO ČHORDARIPE“ sinele potencijali, te anel po buvle te haljovelpe thaj te arakhelpe o barvalipe e romane kulturako. O regiolnalnikano interneti „Pčinski 017 – Portal“, kova si majdrabardo andi romani dijaspora, ka del šaipe e medijumeskere butikeribasko, te ovel dikhljardo sa e publikake, so ka anel te godinelpe tari influenca e edukacijaki, thaj e kuturaki maškar o Roma.
Akale informisibaja nane numa te da žutipeko tiknjaripe taro ikljovibe e školatar, numahem ka anglunikerelpe i inkluzija, ka barjaripe o dijalog ando kethanipe, thaj ka avel dji ko pozitivikano trujalipe ando edukuibe e terne Romengo. So ka ovel inportantno butivaš sa e manušikani kuputni. Informisidjam hem taro jekh majinportantna buča, a odova si o problemija ando edukuibe, o anglo ikljovibe tari škola, ko koteksti e romane populacijako ando Pčinjakoro rotalimo.
Akija inicijativa isila resin te anglunikerel o kvaliteti e informisibasko thaj o godipe taro čhinavibe e ikljovibasko e sikljovnengo, kote ka osigurinipe e terne romenge thaj romanjenge, te na oven frdime taro sistemi edukuibasko. Djanaja so o čhordaripe e sikljovnengo si inportantno problemi e manušipasko, majbut ando socijalnikane grupe. Akate sijam fokusirime ando barjaribe o godibe taro pharipe akale fenomenesko.
O istražuibe mothavi so o anglo-ikljovibetaro edukuibe na kerela numa influenca jekhe manušese, numa ov ovela ko sa o manušibe. Odoleske si but inportantno o terne thaj lengere kherutne te djanen i influenca e edukacijaki, thaj odoleja te djanen sar te čhinavelpe o ikljovibe taro sikljovibe. E medijosko butikeribe dindja lačhe informacije kola ka žutinen e ternen te haljoven i inportanca edukacijaki thaj i rola so isila e edukuibasko djandipe.
O akcenti si čhivdo maškar o dada-daja thaj i škola, thaj andi inkluzija e ternengi ando aktivitetija kola promovisirini o edukuibe. Akate sine involvirime hem o ekspertija taro kotor e edukacijako hem o socijalnikane institucije, kola kreirindje o butikeribe. Ola osigurindje o informacije te oven čačutne. Ozolo sa akava, ando projekti sine fokusirimo hem emedijesko sikljovibe e ternengo. Akava sine jekh taro inportantna buča ando avdisutno digitalnikano djivdipe. O dikhibe e socijalno netvorkengo thaj e internet platformengo, sine sar šeruno kanali komunikacijako, sine nevipe thaj šaipe, diso te reselpe ando kotor e informisibasko.
Ando nevo medijosko butikeribe adjikerelape o terne Roma thaj lengere familjije te oven godjale, so o edukuibe sile inportantno rola ando sikljovibe. Amari resin sine informisibaja te ava dji ko zoraribe o kapacitetija e edukacijakere institucijengo thaj dadengo-dijengo, kote ka kera sistemi vaš anglo-identifikuibasko ikljovibe e sikljovnengo taro sikljovibe. Esavko butikeribe ka anel ki vrjama te reaguina, thaj te kera o mere intervencijengo, kola ka anen te čhinava o ikljovibe e čhavorengo.
O projekti „Čhordaripe e sikljovnengo“, dela šaipe kote informiribaja ka ava dji ko anglunipe ando edukuibe ko Pčinjakoro rotalimo, thaj e terne Romenge hem Romanjenge te delpe šaipe vaš polačho djivdipe. Ko agor taro akava projekti adjikeripe te zorjakerel e Romen, kote ka čhivelpe temelji vaš avutne inicijative kola ka dolenpe e edukacijaja thaj socijalnikane inkluzijaja, so ka anel jekhutno thaj hakajutno amalipen.
E školakiri rola, sar šeruni inicijativa ando akava procesi, si majinportantno. I škola si than kote o sikljovne avena dji ko nevo djandipe numa hem barjarena pero socijalnikano djandipe. O zoraribe kova dela o sikavno thaj aver ekspertija, oladena influenca vaš o djajbe andi škola. O relevantna institucije thaj organizacije, kote si hem i komuna, o centro vaš socijalnikani buti, o biraštrakere organizacije thaj aver partnerija, silen bari rola ando dejba phikaribe. Ola dena thaj kerena programija hem inicijative kola si kerde vaš o polačho godibe taro edukuibe. Ola dena e čhavorenge te ovel len mentori, psihologi hem finasikane stipendije.
Ando esavko konteksti trubula te ovel partnerikano haljovibe maškar o škole thaj o dada-daja, thaj o institucije. Kerelape propozija thaj o mere vaš i prevencija ikljovibaski, kote involvirinenape o dada-daja. Delape lenge finasikano zuraribe, stipendije, kerenape aktivitetija andi škola, thaj olengiri komunikacija. Ko akala mere dikhelape te kerelpe e terne Romenge te agorkeren i fundavni thaj i maškaruni škola, kote tiknjarelape o riziko taro ikljovibe e školako. I rola sarinengi si akate te kerelpe jekhutno hakajengo sistemi sikljovibasko.
Sa o tekstija kotar serijali ,,E SIKLJOVNENGORO ČHORDARIPE“ akalestar šaj te drabaren ko avera linkija.
Soske si inportantno te čhinavelpe o ikljovibe e romane sikljovnengo taro sistemi školuibasko?
O mehanizmija andi škola so čhinavena o ikljovibe sikljovibasko
I angluni identifikacija thaj o butikeribe vaš te čhinavelpe o ikljovibe e sikljovnengo
O individualnikano plani e prevencijajo taro ikljovibe e sikljovnengo
Ikljovibe e sikljovnengo: E aktivitetija ando nivelo e školako
Butikeribe e dadeja dija hem e školaja, sar prevencija e sikljovnengi taro ikljovibe
I rola e komunaki andi prevencija e čhavorikane ikljovibasko tari škola
I rola e pedagogikane asistentoski andi škola, thaj o zuraribe andi prevencija e sikljovnenge
O dada hem e daja avdije resenape butederprovokacijencar
Propozi e školakere Akcione planesko vaš i prevencija ikljovibasko e sikljovnengo
I influenca e edukatorengi ando čhavorengo sikljovibevaš lengoro anglunodjajbe andi škola
O problemi e čhavorikane ikljovibasko tari škola, tari rig e sikavneski
Sukceseskere faktorija ko sikljovne
I inkluzija thaj i prevencija ando edukuibe e romane populacijako
Foto: Ministarstvo informisanja i telekomunikacija