So si o lafi – ačhavipe e sikljovnengo taro sistemi sikljovibasko? Vakeripe kaj nane jekhutni lafjori te mothavel amenge kotar avela akava pučipe, numa šaj te haljova so kerelap lafi e sikljovnendar so čhinavdje o školuibe, angleder te len nesavo sertifikati. O Ačhavipe o sikljovibe na haljovelape so tiknjardjovela o numero e sikljovnengo ando demografikano dikhibe e manušengo, ja kana o sikljovne nakhena ki aver škola, kotar dijek aver motivi – NA.
Sar haljovaja oangločhavorikano ačhavipe e školako? (RNŠ) O strategikano kanuni e Srbijako na pendjarela akava termini, numaj šeruni buti si te haljolpe sostar vakeripe, soske but evropikane phuvja ando pere sektorija,isiljen akava termini thaj ano leste kerena buti. Pali definicija so kerdja e Evropaki unija akava haljolape ko manuša baripaste kotar 18 dji 24 berš, kola agorkerdje fundavne- maškarutne škole (10 klasija) ja pohari kotar akava niveli, thaj na djana nadari te sikljon. Akaja definicija mothavi thaj phandela amen maškar o manuša so iklile taro sistemi sikljovibasko thaj okolengoro so nane ki buti.
Savo si o haljovibe maškar esikljovne so ikljona kotar školuibe thaj o RNŠ? O Ikljovibe e sikljovnengo si fenomeni kova si phandlo e RNŠ, soske o pharipe ljengere ikljovibasko tari škola andja dji ko odova so o sikljovne taro 18 dji 24 berš na sine direktno pučle vaš o sistemi sikljovibasko thaj te keren buti.
Sar šaj te kera te čhinava e sikljovnengo ikljovibe? Vaš akija buti šaj te ana mere vaš prevencijake, intervencijake, hem kompozicijake. O mere prevencijake ka oven te šaj te na avel dji ko ikljovibe e sikljovnengo, o mere intervencijengo ka ovenando modelija sar te komunicirina e sikljovnencar kana si but pharo te ačhaven, thaj o mere kompenzacijengo ka oven kana o sikljovne irinenape ando sistemi sikljovibasko, kolana ljelja piri diploma, thaj olenge te delpe piko te integrisinenpe ando (programija „dujtonedromeske“).
O bilačhipepalo ikljovibasko školuibe thaj o RNŠ si but pharo, sar jekhe manušese adjahar hem sa e amalipaske. But studije mothavdje so okola manuša so ikljilje kotar školuibe, angljeder te agorkeren i maškaruni škola, pophare arakhena buti, khuvena ko kriminaliteti, thaj polokhe khuvena „ki bibah“ cidindor ano peste. O sikljovne so avena kotar čororikane familijepobuter ačhavena o školuibe, so odoleja peske tiknjarena o šajipe tajsa te djivdinen polačhe. O ikljoviba taro lengoro sikljovibe si but pharo, majbut ando industrikanethana kote rodelape majhari maškarutni škola te šaj konkurisine bučake.
I statistika mothavi so o manuša bizo maškarutni škola, phare si lenge te aven dji ko love te šaj polačhe te djivdinen. Ola šaj te arakhenpe maškar o manuša so šaj te ačhon bizo buti thaj te oven čorore. Ko avdisutno dživdipe kote rodelape o džandipe thaj i ekonomija rodenape so posikavde manuša. Omanuša kola silen tikne nivelija školuibaskere silen bare socijalnikane problemija, kote si lengoro šajdipe tikno, te arakhen butithaj te len love te šaj te„nakhaven“ poro djivdipe. Akava mothavi amenge te na čhinavdjape thaj adekvatikane na „intervenišindjape“ o manuša kola ikljilje kotar sistemi školuibasko kerena baro harčibe, kote denape milijarde dolarija, ando programija manušenge kola nane ki buti, sarando dejba socijalnikano phikaribe, ja okolenge soj čorore,numaj kerdje bilačhipe sar (čoribe, mudaripe, thaj aver). Esavke egzamplija e manušibaske kerena pharipe, odoleske si inportantno e sikljovnenge te delpe šajdipe, thaj ko so pobaro numero te agorkeren i maškaruni škola.
Sar o čororipe, ja te vakera o socijalnikano thaj e ekonomikani deprivacija, si šeruni buti te ačhavelpe o školuibe. O čhavore kola barjonaando čorore thana, ando socijalnikano thaj ekonomikano depriviribe, butvar isilen potikno šajipe te mothavenpe intelektualno sar (o čhavore kotar deprivirime grupe isilen potikno šajipe te dikhen dijek pikturali ja pustik, so ko anglalunipe anela pophare te haljon i pikturni ja o lafija). O čhavore tikne socijalnikane statuseja but pohari djan anglal ando sistemi sikljovibasko, numaj olengere dada dija, ando lengoro čororipe roden fundavni egzistencija ple kherutnenge thaj odoleja na den piri vrjama ando sikljovibe e čhavorengo. Sa akava ponadari anela o čhavore te ovel len fonološka pharipa te drabaren o tekstija.
Jek istražuibe so kerdjape ko nesave phufja mothavdje so o sikljovne kotrar čorore tnana so djana andi škola pohari sikljon thaj lengere sikavne silen potikni kvalifikacija. Butfar akala sikljovne naneljen fundavne materijaleskere elementija sikljovibaskere, sar soj pustika, didaktikakoro materijali, autobusi dji ki škola… Sa akava vakerdo naelen, so anela dji ko čhinavibe lengere školuibasko. Tari dujto rig opozitivikane elementija e sikavne manušengoanela te keren buća so anena te barjol o budžeti ando porezesko dejba, ka ovel len polačho sastimasko sasčaripe, thaj po lačhe ka keren poro djivdipe. O isibe anela hem dji ko manušeskoro sastipe. O nanibe si phandlo thaj e manušipaskere nabormipaja hem esavke manuša silen harno dživdipe. O nabormipe anela hem dji ko odova te našti te dja andi škola ja te kere buti, a odoleja thaj hem e lovengi konpenzacija nane bari. Te čhinavelpe o angloikljovibe tari škola, sila šeruni rola, kote e manušen ka ovel love ja na.
Ando palune deš berš ando evropikano sistemi sikljovibasko ramome si baro jekhutno dikhibe, definirime ande Lisaboneski agenda, a popalal andi strategija Evropaki ko 2020 berš. Ando nesave regulative na sine jekhutno dikhibe ko nesave phuvja EU, kola manglje ando nesavo proseko o čhavore te oven andi škola kotar 14-20 berš.
O faktorija kola silen influenca ko ikljovibe kotar sikljovibe. Ko sikljovne šaj te vakeripe kaj si but faktorija kola šaj te keren te ikljolpe taro sikljovibe. Vakerdjam kotar harno socijalnikano statusi kova palo peste cidela but aver faktorija.Esavke sikljovne taro tiknipe taro zori keren buti angleder te agorkeren i škola. Olengere kherutne našti te haljoven kaj te dindjape e sikljovnenge te sikljoven hem te agorkeren i škola, odoleja šaj te ikaven pes taro beršengoro čororipe. Kerindo esavke buča na mukela e sikljovnen te djan anglal e sikljovibaja. Panda jek sar faktori bilačhipasko si i migracija e sikljovnengi taro čororikane familije. Odova anela e sikljovnen te na djan koškola. O ikljovibe e sikljovnengo tari škola na avela taro jek drom, numaj odova ovela ko pobuter droma sar jek „signaleski lampa“ so odova šaj te avel sigate. Panda jek sar problemi čhinavibasko šaj te ovel hem kana esikljovne na mangen ando klaso, te si leske bilačhe andi škola, te sile tikne rezultatija, a odova anela te na pačal ando peste, andoporo djandipe.
Problemija mothavde ko but čhane, majbut ki maškaruni škola, kote phamdle maškar peste lena namukle suspstance, kote isilen traume, ja ačhili khamni, sa akala si egzamplija so šaj te anen dji ko ikljovibe tari škola, a sa akava alo vaš jek sar šajipe so na sinelen transporti dji ki škola, soske so o transporti šaj sine but kuč, ja but vrjama kamelape te rese dji ki škola, a i komuna najela obligacija te pokinel akala harčija, sose i maškaruni škola panda nane oblikatuime. Sar panda jekh pharipe si so precizikano identifikuibe andi lokalno komuna – nane, te pendjaren kola si sikljovne šaj oven rizikantna, so i komuna sar jek egzamlo na pendjari hem našti te del phikaribe. Ko sa akava vakerdo, hem o kherutnešaj si jek kotar manuša so lena socijalnikano phikaribe thaj nanelen fundavne informacije, te roden phikaribe thaj odoleja ačhonabizo mehanizmi te delpe lenge piko.
Ljiljape taro: PRIRUČNIK za škole – planiranje, sprovođenje i praćenje mera za sprečavanje osipanja učenika iz obrazovnog sistema / [autori Žaklina Veselinović … et al.]. – Beograd : Centar za obrazovne politike, 2016 (Beograd : Dosije studio).
