Fundavno psihologikano trubulipe rodel – kamlipe thaj te ove nekasoro/ri, te ovel tut zor thaj te ove pačivalo, te ove muklino thaj lošalo, ando realno thaj virtuelno trujalipe. Numa na kamelape te bistra maškar o balansi ando akala duj lumije. Kana keraja lafi kotar keribe buti e interneteja, ko khujbe ando 21. zamani, ov ovela angluno ando komunikacijako medije, thaj avdije amenge si jek kotar elementi bizo kaste našti te funkcionišina.
Oleja agorkeraja amare bare buča. E interneteja hem o amalikane netvorkija dena amen šajdipe te ava dji ko neve amala, te ulava amare ideje, te haljova amen pošukar maškar amende, te sikljova thaj te barjara amare kompetencije. Sa akava vakerdo isile piri motivacija, kote o manuša isilen pere mangina, kolen mangena dijek drom te oven čačutne.
O trubulipe te ove dživdo, si bazakoro manušikano trubuipe. Te ačhovas dživde, te barjova thaj te buljova, trubul amnege pani, hajbe, aeri, dičhipe, sojbe, dahibe, than dživdipase thaj aver. Sa akava soj vakerdo, uzolo o fiziološko trubulipe, isi thaj psihologijake buča, kola žutin te ova bahtalethaj pherde vogesere, te ova zorale, korkorepačavutne, te resa amare resina, te ova šukar thaj bučarne manuša.
Ando e psihologijake trubuipa perena o kamlipe te ove nekasoro/nekasiri, a akava ovela kana isi amen pašipe e familijaja, amalencar, partnerencar, thaj kontaktija avere manušencar, te vakera sar e školakere amala, ja kotar aver grupe. O šaipe te ove manglo/kamlo, thaj te ove maškar o mangle manuša, odova e manušese kerel polokhe te funkcionišinel, majbut kana si amen pharipe ja problemi ando dživdiepe. Aver psihologijako trubulipe si okova vaš te ovel tut zor thaj pačivalipe.
Butvar o terne akava so vakerdjam, phandena odoleja te mothavenpe andi škola (te oven pačivale kotar i rik e sikavnesiri, te ovel le šukar note), šukar rezultatija andi buti so kerena, ando nevo djandipe, sikljovibe, ando resipe thaj aver. Nisar na kamelape te bistra o trebuipe vaš te ovel amen muklipe te kera okova so amen mangaja, korkori te ana amare decizije thaj te la upral amende o responsibiliteti odova so kerdjam. Ko agor, o trubuipe vaš amaro asajbe, khelibe, gilavibe, sikljovibe, te kera truposere aktivitetija, akala buča si amenge inportantna, te šaj haljova amen lače, te ovas šukar. Šeruno si amenge te djana kana sine amenge pharo, odova pharipe te nakhava polokhe ko realno virtuelno ambienti.
Te vakera kaj ki paluni vrjama o terne čhivde poro amalipe ando kontaktirube, ko sikljovibe ki škola, thaj avera buča, kote nakhle ando virtuelnikano ambienti. O istražuibe vakerela kaj hem angleder te avel i pandemija o čhavore buteder piri vrjama nakhavena dikhindoj ja khelindoj ando amalikane netvorkija, numa čačikane te dikhenpe hem te keren lafi ple amalencar.
Odoleske si but inportantno te haljova hem te identifikuina, so si odova so mangaja te kera, taj sar te ava dji amare mangina ko amalikane netvorkija, so šaj te ločačerel amaro trubulipe-adžahar so šaj te la odova so amen ločačerela, a odoleja te na bistra te ova šukar thaj godjale ko „offline“ netvorkija. Ando virtuelno trujalipe, ko lesere but lačhe buča, numa isi thaj but bilačhe mothavde buča. Odava šaj te peravel e manuše, thaj te ačhavel amenge phare mentalna buča, ando amaro sastipe.
Ko akava vakerdo pharipen, phikaribe šaj te del amen akava:
1.Te godjalinipekotar buča so kerenape ando internet, thaj ko amalikane netvorkija;
2. Te godjalinipe kote šaj te haljova, kola amare psihologikane trubulipa kerde amare aktivitetencar ando virtuelno trujalipe;
3. Te šaj arakhelpe „alternativa“, kote o vakerde trubilipena kereja ko realno trujalipe;
4. Te arakhelpe o manušibe, te djane so kereja ando virtuelno trujalipe. I komunikacija maškar o manuša kamelape te ovel, sar so hem tu ka rode, ko vakeribe;
5. Te dikhelpe te arakhelpe e manušesoro sastipe (o mentalno thaj e truposkoro).
Akana kana vakerdjam o modelija sar te kera amare mangina, kamelape te godina kola si majbut amare mangina thaj so keraja. Te dikha, ola si ando realno, numa virtuelno trujalipen. Te dikha te godjalina, sar o realnikane mangina te oven pobare, thaj te kera len ando realnikano trujalipen. Te dikha, sar jek palo jek buti pobuter te kera ando realnikano trujalipe, kolen amen korkori keraja. Te kerdjam olen kotar jekto drom, odova si but lačhe, thaj ker hem naodori. Te naštine, nane odova problemi thaj madara!
Sose si pharo o manuš te ačhavel pere kerutne buča. Te godjalinipe so andja odova, te šaj palem o problemi te čhiva hem o dujto drom thaj te dikha soj odova. Isi baro šaipe kaj akava šaj te nakhavelpe. Maškarune keribaja sakoja buti, thaj manušibaja ando virtuelno trujalipe, šaj te arakhelpe e manušesoro manušibe thaj olesere mangina ando djivdipe.
O terne sar šeruni motivacija te oven ando amalikane netvorkija, vakerena kaj si sa olengere amala ando amalikane netvorkija, soske hem ola te na oven. Akala amalikane netvorkija anena te dikhenpe ple amalencar kana ola mangena, te ikeren poro amalipe e manušencar so na dikhenape, te komunicirinen pere familijaja kola si dural thaj kerena neve amalipena.
Sar aver motivi o terne vakeren kaj si ando amalikane netvorkija, soske nane so te keren, akate našavena piri vrjama, „našibe“ kotar bilačhe emocije thaj korkoripe, kerena peske „sigutno šukaripe“ te informisinenpe. Te na bistra kaj ando adolescentsko periodi isi amen šaipe te mothava amen, te ova pendjarde, te kera amaro identiteti ando virtuelno trujalipe – sa dji kaj akava keraja te ovel autentično thaj realno.
Numa, ando amalikane netvorkija o terne thaj o bare, khuvena automatikane, bizo te godinen soske khudje thaj so ka keren, ja ka dikhen. Sar pendjarutne motivija te khuven andre, si te ovel olenge šukar, thaj vaš averengoro šukaribe.
I komunikacija ando internet ko amalikane netvorkija dela amen but bare šaipena. Jek olendar si te vakera bizi dar ko but teme kola si uzal amende. Aver sar šerini buti si, so isi amen šaipe te vakera nesave buča, so ko jek phravdi komunikacija odova na ka kera, te vakera sar – dikhindoj e manuše ando jakha. O neve medije isi len pere dopherde influence thaj mothavibe, te čhiven tut andi komunikacija so dji angle na praktikuindjam ko aver situacije.
Ko agor, šaj te dophera kaj o droma kola keraja ando amalikane netvorkija thaj ando interneti pohari kerena piri kultura andi onlajn komuniciribe. Akava si šeruni buti, vaš ko amalipe, thaj kuputni, kolate amen peraja. O neve komunikacijakere platforme hem tehnologije, šaj te oven thana kote barvalikeraja hem anglalikeraja amari phravdi komunikacija. O bipačipe avere kulturengoro, ando online komuniciribe anela te kera bilačhipe ando internet, ko amaro anav, hem odoleja i negativikani komunikacija te ovel angluni.
