Ando Fejsbuk khuvdjum ko april masek 2008 berš. Dava man godi so but manuša registruindepe, numaj me sijuma ko duj godja. Jek javin, moro kolega vakerdja mange te phravav mange profili te šaj te dikhav man ki amari fotografija. Hem adjahar ulo,phravdjum moro profili. Kotar odova dive „dživdinav“ ando Fejsbuk, numaj mi buti si but vrjama ando amalikane netvorkija, thaj ki paluni vrjama na ikljovav but. Numaj te vakerav angleder čhivavama sine ko grupe, ja dikhava dijek rig ko fejsbuk so sine mange interesantno. Dikhava so hramonena thaj suportirinava odova, soske si odova lačhipnaske sar informacija thaj čhivav mo lajk. Šaj te vakerav kaj pobuter mangav grupe kola si intimna, kote isi manuša jekhe ideologijaja te mothaven ple konstruktivna diskusije. Numaj okola manuša so ulavena statusija thaj fotoja kote mothavena poro trupi kotar sa o riga, na sijum simpatizeri.
Ki paluni vrjama dikhava ulo trendi te kerelpe atako, te teljare manuše, kerelpe kritika, thaj palo odova – čhivena tut ko blok ja ikalena tut. Angleder o Tviter sine sar tabla, kote dikhaja sar čhungarena jek jekhe, ko odova so dikhle, a nadjanen soj čačipe, adjahar akana odova nakhlja hem ko Fejsbuk grupe hem riga. Na vakerav kotar diskusije so isilen, numaj aver dikhibe kotar dijek tema, vakerav kote o manuša mothaven pli holi poro bengalipe kova nesoster avel. Te na vakerav o anava e grupengere ja o riga, numaj ka ulavav tumencar nekobor bilačhe buča so naštine te pačav.
Ki jek grupa vaš te arakhelpe e dijakiri čhib, jek persona te frdel baripe, kerdja korekcija e dujtone manuše kotar aver grupa kaj na vakerdja šukar, akavakana dikhlja odova, čhivdja pučipe lake ki senzitivno tema. Ko sa akava, okija so kerdja korekcija, na vakerdja ko than, (soske ljelja khorano lafi ko konteksti) hem sar dujto, angleder te frdenla kotar grupa, kerdja piktura e hramibaskoro. Jek lendar soj ki i grupa šukar vakerdja, kaj akaja grupa nakhlja ki kompeticija ko arakhibe bange lafija, othe kaj so nasine. Me sar manuš kova mangel amari čhib, thaj sijum okolendar kova decizno rodel te kerelpe lafi, gndinav kaj na kamelape te vakerelpe e manušeske, kaj na vakerdja lačhe thaj te perave ole.. Me sijum te arakhas amari čhib numaj kamelape te keras buti hem ko amaro manušibe. Ma te bistra kaj ko amare monitorija, androidija, ajfonija, laptopija, ja desktpija, isi manuša pere lačhe identeteja. Niko avdije na mangela te ovel peravdo, pa hem ko onlajn dikhibe.
Dujto buti ko jek Fejsbuk rig, sine pana po lošno, so ljeljum me te hramonav, thaj te pučav ki odija rig, vaš oklenge so roden te ikljon kotar phuv. 90% ko mlo pučiba hramondje khanile lafija, rjatvale, bilačhe… Kana hramondjum decizno, pošukar te haljoven moro pučipe, ola panda pobuter thaj pološno hem pana pophare lele te hramonen, thaj lele te tharen jaga. Sa so vakerdjum, ola kerdje presija pe mande. Mangljum te pačav kaj ka ovel haljovibe maškar amande, numaj kanči odolestar. Na, ola dikhlje te peraven man. Jek drom šaj te vakerav so hem o administratori e rigakoro, manglja te asavkerel man ko manuša thaj mli buti so kerava. Kana ljeljum hem me te replicirinav leske ko hramipe, ikaldja man tari rig, so naštine dji ko agor te hramonav miro godjalipe. Haljiljum kaj čhinavdjape o hramipe ko akija tema, numaj resena mange sine pana neve propozija kolenge naštine te naiskerav e manušenge ko lengoro phikaripe. Palo 5 minutija dikhav so sa kosljape, a sine 50 komentarija. Thaj šaj te vakerav kaj si akija demokratija!
O čačipe si so i rig hem i grupa ko vasta okolenge kola igarena i rig, thaj odoleja si o pačipe thaj o respekto ko odova so on kamena. Apsolutno si te čhivenpe disave propozicije – kolencar o manuš kamelape te ikerelpe, numaj amaro manušibe našela odolestar. Akava si te mothava amen, kozom sijam zorale, numaj sa akava našti te ovel bizo manuša andi grupa.
Ka ulavav tumencar pana jek serija eksperijenca ki grupa vaš o dada, daja. Akava si arakhlo than olenge, kote ola šaj te pučen, sar te arakhen pere čhaven, kana si cikore. Isi othe hem so keren atako ja kritika, numaj fascinantno si so dikasa komentarija kola gndinen so sa djanen. Te vakera kaj nesave „dija vakeren kaj haminelpe o gurumnjano thud e panjesa ko procentija?“, pučipe – „Moro čhavoro sile 2 masek“Vakerena: „Tu sar daj na kamelape te de e čhavoreske gurumnjakoro thud, adjahar tikne čhavoreske, isi tut aver varijante te dophere sar pijbe e čhavorese ko DM (ja Zegin), odova ka ovel te phene deja gurumnjano thud“ (i formula si kaj si sa vakerdo). I reakcija: „Hajde dik ti buti, i daj te mangel sine diso aver, oj na ka pučel sine akava“. Dujto reakcija: „ Ulav, ekvaš-ekvašeja e dajakoro“ ( ma iker man ko lafi vaš o ulajba) Reakcija – 20 lajkija, ja dujto egzamplo, „Tu mareja te čhaven?“ Reakcija 10-20 lajkija, okolendar so gndinen kaj kamelape te maren e čhavoren, numaj 2-3 okolenge so dindje sukar propozi thaj so na kamen o maribe upral o čhave. Ko akija grupa me sijum okolendar so drabarena, numaj moro phanlo lafi si so, kana vakeren manuša kola pendjaren piri buti, o manuša bange haljon i informacija, šaj te vakera kaj o naedukuime anena esavko stili arakhibasoro, so šaj vakera kaj o čhavore ačhona korkore.
Ki polačhi rig…
Maškar sa o lošna komentarija so bičhaldje mange andi grupa „iseljenik“, sine hem deš djene kola direktno hramodje mange, thaj mothavdje kaj haljiljam amen. On na mangle te hramonen komentarija ki rig, te na anen pli buti te oven olencar ki diskusija. Numaj mange ulavdje piri vrjama te šaj polokhe te haljovas amen ko moro pučipe. Te vakera kaj isi „manuša“ hem „namanuša“, thaj odova adjahar ka ačhol. Bibahtake, podijek drom akala o dujta ovena ko bobaro numero, ja pobuter šundjovena, numaj ki miri buti sar so kerava, akala o anglune manuša, tačarena moro vilo thaj čhivena man te pačav ko manušibe kolen pana isi.
I grupa vaš lilvarne si (buterder) aver paramis. Sijum člani ko disave grupe. Te vakerav sar ki grupa vaš anglunipe e niveloskoro e čhibjakoro. O članija ulavena sa maškar peste, ulavena piro butikeribe, dena pikharibe jek jekheske, te vakerav kaj funkcionisinane but lačhe, sar amala. Andi dujto grupa vaš o lilvarne, o članija jek jekheske dena phikaripe thaj zor, thaj sa so kerena si te čhiven tut hem tu te hramones thaj te kere tli pustik.
Ko agor, šaj te vakera kaj isi ulavibe maškar o grupe ando Fejsbuk. Si kreativikane riga kolende si bilačhe bučha, numaj isi hem konstruktivna lafija. Na sijum člani ko sa o Fejsbuk riga soske odova hem našti, te vakerav hem so na sijum ko but grupe. Numaj ko akala so sijum, ki paluni vrajma dikhava ja haljovava kaj but manuša othe ikalena piri holji. Te phene kaj bistedje so sine o lafi. Moro godjalipe si te vakerav, kaj angleder diso te hramonen, godinen šukar kamelape li te keren čingar nekasara kas na pendjarena ando profili, hem kotar lesiri piktura te ane tuke disavo godjalipe – esavko manuš si ov.
Jek kotar majbare buča, so čhivela e ternen te vazden o poblikuimo manušikano godjalipe, thaj o mangipe ko lengoro sakova divesko dživdipe, si te oven rahati, saste hem arakhlje. Numaj o terne avrijal si mukle, thaj ola resenape lošnone lafencar. O manuša kamelape te ušten, thaj te arakhen proceso sar te čhinavenpe esavke bilačhe buča maškar o manuša, kola ki paluni vrjama dikaha kaj barjola. Ko sa akava, angluno si te vakera thaj te na muka bilačhe lafija te vakerenpe jek jekhese, kova anela pharipe thaj te hramonas ko institucije vaš atako upral amende.
O internet dela amen šaipe te kreirina, te mothava, te distribuirina thaj te dikha e medijosko butikeribe, palo peste mukela te sikljova, te angažuina amen, thej te mothava amen. O amalikane netvorkija ko akija vrjama isi but, thaj sa amenge isi than ko but buča. Othe arakhaja neve amalen, dikheja o kontaktija, ulaveja diso so godineja kaj šuka thaj aver. O interneti dela amen šaipe, thaj šansa te kera amalikane buti, ja avere manušenca kola isiljen sar amari ideja. Numaj kamelape te ovel amen ki godi, kaj šaj odova te ovel hem hohavbe, ko but propozija ando amalikane netvorkija.
Manuš sijum kova kerel kampanja, te čhinavelpe o bilačhipe upral o manuša ando internet, majbut ko terne kolenge kerelape atako ko sajber netvorkija. KI kampanja vakerelape, kotar sikljovibe, kotar manušikane hakaja, te sikljoven o terne kotar medijoskoro butikeribe. Amaro butikeribe si te čhinavelpe o namanušibe upral o manuša, te čhinava i diskriminacija ko hramipe e ternengoro ando interneti.
Autori: Nenad Tasić
