Vakeripe kaj sa o manušibe arakhelape bare problemeja kana si o pučipe o socijalnikano funkcionišibe. Maripnasko dikhibe isi amen ko sadijek phiribe, a ando akava bilačhipe perela hem onarkomanizmi, alkoholizmi, avrijalesko phirdipe, našibe kotar kher, našibe kotar škola ja maripe.
O maripe si fenomeni koleja arakhaja amen andi familija, ko drom, andi škola, ando internet, numa thaj ando medije. Isi pobuter modelija kotar maripe: šaj te ovel maripe upral jekh manuš, šaj te ovel maripe kotar i rig jekhe manšesoro upral o dujto manuš, maripe kotar i rig jekhe grupakiri upral jekheste, maripe maškar duj grupe, thaj aver. Aver maripe šaj te ovel hem palo etniteti, palo pačivipe, thaj seksualno orjentisibe.
Ando internet si kerdi majtikni cenzura, pana pobuter si ločhakerdjo te ave dji ko informacije. I mobilna telefonija evoluirindja thaj dena baro šajdipe vaš i interna komunikacija, adjahar so avdije kana dikhasa maripe ando droma, ki škola, maškar o kheritne, butfar kerelape videoskoro klipi, kova dijek drom čhivelape ando internet, numa palo odova, ulavelape ando amalikane netvorkija, kote rodelape te ove popularno maškar te amala.
Te vakerdjam kotar o čhavore kola barile kotar 1990 berša, na sine len šajipe te dikhen i moderno informatikakiri tehnologija, so anela dji ko pučiba, so ola na kerdje bilačhe buča, thaj ko olengoro baripe na sine amalikano maripe. Djanaja kaj hem angle sine maripe, numa na dikhljape ando medije sar avdije (Rava, 2017:419). O maripe šaj te klasikuinipe sarmodeli kote vakeripe lenge: truposkoro, emocionalo, verbalno, socijalno, seksualno, ekonomikano thaj elektronikano maripe.
Truposkoro maripe si maripe kova so haljolape hem palo leskoro anav, mothavelape khuvibaja dijekhe manuše, cidibe o bala, ja te haljova pošukar, odova si kana isitu direktno kontakti upral nekaste. O emocionalno ja te vakera psihikano maripe si „maripe“ upral o emocije:pandlo si e vakeribaleskere maripnjaja, a o solduj soj vakerde kerena ucena upral o manuš, teljarena e manuše, ja te vakera kerena aver bilačhipe.
Ko avdisutno vakti sa pobuter vakerelape kotar generacijako maripe thaj elektrikako maripe „sajber bulingu“. O adolescentija thaj o terne mangen te khuven ando virtuelno maripe, odoleske so ov dela šajdipe te oven anonimna, kote garavenapo identiteti. Hem o video khelipe, kana kerelape lafi kotar internet maripe, ano peste isile but bilačhe buča. O mudaripe si šeruni buti ando akava khelipe, o socijalnikano izoliribe, te kerelpe problemi, thaj te ove astardo e interneteja.
Kana dikhelape o medijumsko maripe, ov anela ko čhavore te oven agresivikane, kote popalal avela dji ko devijantno mothavipe (Jeftić, 2015). O elektronikano maripe avdije si but mothavdo, majbut ko siklovne terne generacijakere, kote ando internet daravena (majbut ando amalikane netvorkija), kote ulavenape o fotosija e mardesiri bizo lesoro mangipe, kerenape hohavne nalogija ando amalikane netvorkija telal averengoro anav, ja te phena čorelape e mardesoro identiteti.
O čhavore akana lena so posigate kotar tiknipe te keren ja te astarenpe e digitalnone aparatenca, numa hem sadijek dive khuven ando internet, a odova kerelape ko sa o sumnal. Ando jek informiribe kotar 2023. berš vakerela kaj ando jek profili ko socijalna netvorkija isi 82% siklovne fundavne školakoro thaj 96% maškarune školakoro ando Pčinjakoro rotalimo, a vakeripe kaj o procenti avdije pobuter barilo. O digitanlikane tehnologije dena baro šajdipe te barjare o psiho-socijalnikano djandipe, ko sikljovipe,thaj socijalnikano amalipe e ternengoro, numa akate isi hem bilačho khelipe so anela pharipe e čhavorenge thaj ternenge. O elektronikano thaj digitalnikano maripe kerelape hem kana khuveja ando internet ja teljefoneja mangeja te kere bilalačhipe avere manušese, sar soj te marele, peravele, te phage diso…
Sa akava šaj kere direktno thaj indirektno. Akava si karakterizirimo kotar baro stepeni anonimasko jekhe manušesko ja grupako. O informacije sigate ulavenape, dikhelape o marutno, a kana akava čhivelape ando internet pharo si te ikalipe a šaj hem palem te čhivelpe (Kuzmanović i sar. 2016).
Andodendoistražuibe kolende ale o Jevtić thaj Vasić (2015), ando lengoro dikhibe o maripe ando medije kerel influenca, upral o čhavore te sikljon agresivikano modeli thaj mothavipe, numa hem te haljova kaj o sumnal ovela pharo djivdipase. Akava dikhipe ando maripe, šaj te vakera kaj dijek drom šaj anel te agorkerelpe hem dijek problemi, numa šaj te kerel hem te na dikha ano problemi ja ko manuš soj marutno.
Vakeripe kaj 6,3% čhavore irinena po dumo ja kerenape kaj na dikhen o maripe, so mothavi kaj isi hem okolende so našti te resel o medije. Ando baro medijoskoro sikavibe e maripnastar, sa pobuter anela dji ko agresivibe ko čhavore thaj adolescentija. Ando istražuibe soj phandlo e interneteja kotar maripnaskoro mothavipe premal o terne generacije kotar eftato hem oftoto klasi, alope dji ko rezultati kaj 81,4% pučlime dikhen televizija, 3-5 arija, a 80,6% khelen videoskere khelimata kote isi maripe.
Sikljovipe palo maripnaskoro modeli kote mothavelape andi televizija, šaj te anel dji ko čačibe ando realnikano djivdipe, thaj te kerel influenca ando formiribe maripnaskoro dikhibe, thaj influenca ko čhavore hem adolescentija te avel dji ko kriminaleskoro mothavipe (Bilić, 2010).
Nesave kotar faktorija so avena dji ko čhavore te oven agresivikane mothavipaja, kote palo kontaktija isi maripe si percipirime ko čhavore te oven agrisivna.I identifikacija e čhavoresiri e akterencar, thaj olengoro godipe kaj si odova normalnikano mothavipe. Vakeripe kaj o agresivna čhavore pačan so i televizija mothavel o realiteti thaj odolese keren odova.
Te tiknjarelpe o agresivikano mothavipe ko čhavore vakeripe kaj kamelape te barjarenpe e komunikacijakere djandipa thaj te mothavelpe o asertivno numa na o agresivno mothavipe. Pana kamelape te barjaripe o socijanikano djandipe sose anela dji ko tiknjaripe i agresija, kote o dada, dija, si primarno faktori andi socijalizacija, thaj isile šerini rola kote rodelape te kerelpe buti. Kamelape te kontrolirinen i vrjama kozom o čhavore bešen ando internet, ja anglo televizori a te phena hem ando mas medije (Jevtić i Vasić, 2015).
Zečević (2017), vakerela kotarbaripe so kamelape te delpe e medijoske kova kerelape e čhavorenge. Palo akija autorka kamelape te:
1. O butikeribe e medijosko kamelape te ovel kerdo e čhavorenge thaj olenge haljovdo, kamelape te oven interaktivna buča, kote o čhavoro ka ovel aktivno siklovno ko odova so dela te kerel o medij;
2. E medijosko butikeribe kamelape te ovel ando leskoro baripe, te ovel lehamimo butikeribe thaj odoja buti te ovel la pozitivikano mothajbe maškar o manuša, kote o čhavore ka ovel len šajdipe te sikljon kotar šukar relacija;
3.Kamelape te kerelpe kvalitetno butikeribe, kote ka barjarelpe e čhavoresoro pačivipe;
4. O medij kamelape te astaripe sa e čhavorencar adaleja so ka barjaripe i tolerancija ko diferenciribe, (Zečević, 2017:49).
Ko anglunipe e internetesoro, sar pošukar te kerelpe buti, a kijekhutni vrjama te peravipe i negativikani influenca, akana avela dji o dolipe e evropakere istražuipaske projektesko – Čhavore EU on line.E Specijalizuimi agencija UN, e Maškarthemeskiri unija vaš i telekomunikacija, kerdja inicijativa vaš te arakhenpe o čhavore kotar internet, 2018. beršeste, kote si olengoro butikeribe te arakhenpe o čhavore kotar bilačhipe, kote o čhavore šaj te oven ko problemi ando internet.