Sar tearakhenpeečhavore kotar bilačhe influence thaj adikcije ando amalikano netvorko?

Foto: Pčinjski 017-Portal

Trujal but baro šukaripe so isi amen e internetestar thaj e digitalno tehnologijaja, o bilačho keribe buti  e interneteja ko čhavore thaj  ko terne, šaj anel dji ko but phare bilačhipa. Šaj te vakera kaj avdije dičhola kaj isi problemija andi komunikacija ko čhavore, thaj ko lengoro avrijalutno phiravipe, kote butvar o naiformisibe vaš te arakhelpe toro personaliteti, avela dji ko lesoro našalipe.Odoleske si but inportantno, e terne te barjaren piro medijosko sikljovibe, sar  te oven informisime, te haljon te godjalinen thaj te keren hem anen čačutne informacije. Vaš akalestar kerdjam lafi i psiholog thaj žurnalistkaja i Natalija Nisić.

O pućipe si, saro medije sile influenca ando ternikano dikhibe thaj phiravipe?

Te vakera kaj avdije našti te godjalina, kaj šaj te funkcionisina bizo internet, kote isi amen milja informacije, pustika, mape ko digitalnikano dikhibe ando amalikane netvorkija, si onlajn bikinibe, muzeja, haberija thaj but aver. Sa akava anela o ternikano djivipe  te ovel averčhane. O informacije butfar šunaja kotar internet, odoleja o terne  so šunena ja drabarena ando medije kerela te oven aver manuša, olengoro dikhibe ko sumnal, te vakera kaj buteder anela ko čhavore  andolengoro baripe, sar tinejdjerija. Ola kamelape te ovel len djandipe thaj kritikano godjalipe te šaj haljon o čačutno medijosko butikeribe, thaj te keren odova so kamelape lenge.

I psiholog thaj žurnalistka i Natalija vakerela so o amalikane netvorkija silen influenca ko čhavore, numaj hem ko sa amende. Hem amen o bare kamelape te vakera,so hem amende si influneca, numaj ko po tikno niveli soske amen sijam bare thaj si amen aver krutikano dikhibe. Avrijal šaj te ava dji ko bare digitalnikane informacije, kola si amenge but inportantna, numaj but lendar si bizo cenzura thaj šaj te vakera nane dikhibaske. Odoleske ka vakera kaj o amalikano medije si zoralo so sile pozitivikano thaj but baro negativikani influenca, majbut ko čhavore thaj ko adolescentija.Avdije isi amen šajipe te dikha buča soj tane darake,kola vakerena kotar stereotipija, predrasude, te teljaren manuše, te vakeren bilačhe lafija kola anena te avel dji ko pagibe i kris. Kana si o vakeribe akalestar, kamelape esavke manuša so posig te arakhenpe thaj te sankcionisinepe. Esavke manuša šaj te keren direktno bilačhipe e adolescenge, odoleja so šaj kerel lenge psihologikane pharipa ko lengoro čhavorikano dživdipe.

So phenen tumen, vakeripe kaj o čhavore dikhen jek jekhestar, ja keren buča so keren o pendjarde manuša, numaj okova so dikhen ano amalikane netvorkija. Sa akava sile piri influenca?

-O čhavore maškar peste dikhen jek jekhe, ola keren konkurencija maškar peske, keren imitacija. Ola mangen te oven ando trendo, a odoleja šaj keren lačhe ja bilačhe buča. Kana kerasa lafi kotar pendžarde manuša, so silen influenca, on mangen te oven sar lende, thaj kerenape sar olende. O pendjarutne manuša silen bari influenca, so odoleja kamelape te godjalinen sar mothavenape avrijal ko manušikano dikhibe, numaj majbut ko terne.Maškar o terne isi lendar kaj vakeren, so ola sa akava djanen. E ternenge si importantno te urjaven ple šeja, thaj odoleja te mothaven pes, te oven popularna thaj te oven pendjarde maškar pire amala.

O internet si e čhavorenge koter tiknipe ko vasta, o dada ja o dija dena ple telefonija te oven rahati, numaj akava pučaja amen, šaj te kerel pharipe, so ponadari našti bizo internet ja teljefoni? Sar o dada ja dija šaj te keren influenca ko pire čhavore, te keren lačhe buča?

Te vakera o čačipe o nakontrolimo keriba buti e interneteja šaj te anel dji ko odova so o čhavore ovena adikturija, (zavisna) a odova ko avdisutne dive dikhaja kaj isi. Isi amen but dada ja daja hem čhavore akale pharipnjaja, soj ulavde thaj nane socijalizirime kotar akaja pandemija. Te vakera kaj o amalikane netvorkija hem o khelipe ando internet,  ko jek periodi kana sijama ko karantin, sinele lačhi buti.  So šaj sine te dikha amen te ikera komunikacija amare manušencar amalencar, hem e čhavorenge sine polokhe te khelepeske, a te oven andre.  Numaj ko sa kava kamelape te vakera kaj o dada ja dija kamelape te keren kontrola kotar olengoro khelibe interneteja ja telefoneja. Kamelape e čhavorenge te vakeripe te šaj so pobuter o internet te len ko pozitivikane buča, te šaj sikljon diso so olenge ka kamelpe andi škola ja buti. Ko sa o dive kamelape te dikha kozom sijama ando internet thaj odoleja te muka than hem te ikljova avrijal, te lamen sporteja, te ikljova ki natura, te kera lafi manušencar, thaj aver.

Foto: Pčinjski 017-Portal

Pučipe – šaj li o dada, dija numaj o pašutne manuša ko čhavore te reaguinen ko čačutno vakti, te haljilje so ko čhavore isi negativikano mothavibe, thaj so te kerelpe?

-Te vakera kaj but dada ja dija kana haljovena esavki buti, isi lendar so rodena phikaribe kotar manuša kola pendjarena hem djanena te agorkeren esavke problemija. Kana o kherutne haljona kaj e čhavencar naje lačhi i buti, ola rodena phikaribe. Akaleja šaj te vakera kaj o dada ja dija kerena šukar buti, soske ko esavki  buti si pharo te doletu kana si o pučipe olengere čhave. Esavkeproblemija kamelape sistematikane te agorinepe. Akaleja dolenape o ekspretija ple bučake,  hem  o kherutne e čhavengere.  Te vakera kaj esavke situacije  o čhavore garavenape kotar kherutne, te na dikhen so kerena, ja daran kotar kherutne, ja ladjan, te vakera kaj isi olendar so hem garavena te na keren pharipe ple kherutnenge, thaj mangen korkori te agorkeren o problemi.Si lendar so šaj korkori, numaj pobaro numero lendar, khuvena ko po hor probmeija. Palo praktikano dikhibe, majlačhe si te vakerelpe e kherutnecra thaj te arakhelpe modeli hem sistematikane te kerelpe buti upral o problemi.

O negativikano mothavibe e čhavengoro sar rezultati kola dena o amalikane netvorkija, nane jek ko sa o čhave, numaj ko save čhavore  ovelao problemi? Kana ka arakhenpe akaleja so kamelape te djanen, so te keren o kherutne, thaj so na kamelape te keren?

-Ko esavke problemija khuvena but faktorija, te vakera o fizikano thaj emocionalnikano djandipe ko čhavore, o kherutno sikavdipe thaj o stepeni haljovibasoro kotar kherutne, kotar karakteri e čhavoresoro, te vakera hem o faktori e thanesoro kaj bešela hem kaj phirela. O kherutne angleder o sa kamela te oven phravde ple čhaveja, te šaj haljon soj o problemi thaj so bešela palal ano odova bilačhipe. Kamelape te čhivelpe te vakera jek thav kote odolestar našti po dur, hem te haljolpe soj o pozitivikano thaj negativikano dikhibe, a odoleja kamelape te sikava e čhavoren. Ko akaja buti kamelape e čhavoren te čhiva te haljon soj akate bilačhi buti so kerdje, te djanen kaj kerdje, thaj o pharipe ola te ciden. Akija si kritika olenge, thaj sar sakoja buti e dadeskiri, dijakiri te keren.

Sar o bilačhe buča mothavenpe negativikane ko čhavore, thaj sar o dada daja, te našen ja ikljon kotar negativikano pharipe?

-Šeruno si te socijalizirina e čhavoren, thaj te ovel len direktno komunikacija maškar peste. Akava isile bari influenca ko mentalno sastipe ko sa o manuša, numaj majbut ko čhavore ko lengoro socijalnikano thaj emocionalnikano baripe. Odoleske kamelape te arakhenpe lačhe alternative kolaka čninavenpe. Dikhljum kaj akava andja dji ko negativikano dikhibe ko terne manuša. sa o dada dija, kamelape te oven informisime kotar pozitivikane thaj negativikane buča so anela o keriba buti e tehnologijaja thaj e amalikane netvorkija lengere čhavenge.

Kamelape te djana kaj o kherutne si odola, kola kamelape te kontrolirinen thaj te dikhen kozom o čhavore lenape e tehnologijaja,  kote o dada daja, kamelape te čhiven agor čhinavibaskoro, numaj te na keren e čhavorenge bari zor ja but lokhe te haljon. Kamelape te djanalpe kozom vrjama šaj te keren buti ja khelen ando internet, ko odova dikhaja hem o berša e čhavorengere. Kamelape te ovel len balansi vaš sporti, phiribe ki natura, te ovel len nesavo hobi, ja te phena te muka palo lengoro mangibe. Ko sa akava na kamelape te bistra so maškar o dad i daj hem o čhavore,kamela te ovel phravdo vakeribe thaj haljovibe, te ovel e čhavoren godjalikano dolibe e interneteja thaj te djanen soj o negativikane thaj pozitivikane riga ko amalikane medijumija – vakerdja  i psihologo hem žurnalistka i Natalija Nisić.

Оставите одговор

Ваша адреса е-поште неће бити објављена. Неопходна поља су означена *