O portali – Pčinski 017, mangel ko avutno periodi te barjarel o informisibe e ternengoro (kotar 12 dji 30 berš) taro romano etniteti ko Pčinjakoro rotalimo, te kerel serijali pala analitikano-reportažikane tekstoja, so si problemikane thaj rodenutne, kola ka oven mothavde aktevitetencar thaj fotografijencar, ka oven foto-ilustracije mothavde ando portali www.pcinski17portal.rs, ka ovel kerdi propaganda palo amalikano sistemo thaj informisibaja te del pes kontribucija, vaš medijsko sikljovibe terne romengoro thaj romnjengoro, odoleje te vazdel pes olengi kritika upral e medijengiri buti, kola šaj te dikhas, vaš inportantno medijeskoro sikljovibe andi škola, vaš lengoro arakhibe kotar baro informiribe, pendjaripe olengere hakaja, čačutne bihohavne informacije, inportantno buti e medijeskiri kola ko amalikane netvorkija dikas, te haljovas o bilačhipe hem o hohavne informacije.
Te arakhljon maj lačhe kvalitetna informacije ki romani čhib vaš o inportantno medijeskoro sikljovibe, e terne romengoro ando Pčinjakoro rotalimo thaj informiribe vaš olengoro haljovibe, te haljon o krtitikano hem analitikano sikljovibe e medijeskoro so delapes, te haljon o mesažo kova si profesionalnikano andi buti e žurnalistengi.
Ka kera buti ko teme kola si inportantna e ternenge, thaj teme kotar informisibe ki romani čhib, o terne roma ka sikljon te haljon o avdisutno djivdipe thaj okova djivdipe so o medije kerela olenge. Konstitucionalno thaj civilizirime hakaja si savoren, numaj te ovel amen informisibe, a odova šaj kerel o romano etniteti uparl amaro medije.
Kerdi si analiza romene problemengoro kolencar von resenape ko informiribe, haljiljam kaj si but hari medijsko informiribe ki romani čhib. Ando Pčinjakororotalimo nane portali kova mothavi butikeribe medijeskoro ki romani čhib, numaj amaro portali “PČINSKI 017 – PORTAL”, www.pcinski017portal.rs, kova si registririmo ando Registro medija APR –tešaj te publicirinel pes medijsko butikeribe ki romani čhib. Palo oficijalno dejba kotar Pčinjakoro rotalime ano late bešen paše 20 000 manuša romane populacijako. Odolestar ki diz Vranje paše 9 000 (4.700 bizo Vranjsko Banja, hem ki Vranjsko Banja 4300), i komuna Bujanovcaki 6.500, Preševo 300, Vladičin Han 1.500, Surdulica 2630, thaj Bosilegrad 160.
Amaro šerunipe si te informisinas e dizitnen kotar romano etniteti e Pčinjakoro, specijalo e ternenge, so ka del kontributeti te lačharel pes o kvaliteto e informacijengo andi romani čhib, palo inportantnibe e medijasko, te barjarel thaj te vazdel lengiri kritika karing e medijako butikeribe kova delapes lenge. Ki akaja buti, amen ka kera kontribucija ki majlačhi informacija ki romani čhib, na numaj ternenge, numaj hem aver dizutnenge andar i romani populacija ando Pčinjakoro rotalimo. Palo butikeribe so dela o medije,akava ka anel nevo medijako butikeribe ki romani čhib, te djana o tehnike thaj i buti e medijoski ko amalikane netvorkija ko avdisutno djivdipe. E ternenge thaj e dizutnenge kotar romanio etniteti ka ovel len šaipe te prezentirinen o problemija ko medje ki piri dajakiri čhib, angli publika sar soj čače so arakhenape ko sakova dive. O problemija angleder o sa oven so nane but informisibe, so anela dji ki pasivizacija, a ponoduri hem dji ko ačhavibe o problemija ki rig, ja te phena jekhe dromeskoro agoribe. Sa akava vakerdo si amenge sar buti te kera amare neve reportaže thaj o tekstija ki romani čhib, soske akale dromea o informiribe ka anel dji ko šukar prezentiribe, a odoleja ka oven arakhle taj majlačhe propozija. Kana o terne taro romano komuniteti korkore prezentuinena pere problemija, a odoleja ka ovel šajdipe ola te den poro gndipe e problemesko e organizacijenge, akava ka anel dji ko polokhe te haljovas amen, te dikhen thaj te arakhelpes solucija ando ineres savorengoro.
Ando Pčinjakoro rotalimo isi jekh deficit so nane žurnalistija maškar o romano etniteti. O resipe akale projekteso si te kerelpes kvalitetno medijsko buti, te barjarelpes o informiribe e romango ki edukacija, ko interaktivna sikljovibaskere aktivitetetija ko alusaribe „Medijesko sikljovibe“, ko sa o komune e Pčinjakere thaj pobulje ko globalno niveli. Kana si amen ko dikhibe sar o medije sile resipe ki komunilacija maška o manuša –„PČINJSKI 017 – PORTAL“, sar sredstvo informiribasko ko akava than, pendjarela e manušen so kerelapes ko akala thana ko globalno niveli. Mothavi hem pikture kotar odova so ulo, taro problemija, šajdipe, kotar iteresija romane etnosiri, kerel buti te mothavel thaj te arakhel olengere hakaja, thaj kotar lengere obligacije ko Pčinjakoro rotalimo, andi Republika Srbija thaj pobulje ko globalno niveli.
Numaj te reselpes jek vazdipe e medijesko sikljovibasko e terne romengo ando Pčinjakoro rotalimo na ovela numaj kotar amare serijakere tekstija, ko dejba lačhe informacije thaj edukacije e ternenge vaš lengoro anglunipe ko segmenti djivdipasko anela o medijsko sikljovibe, akava ka anel pašipe ko lengoro resipe ko lengoro avutno djivdipe. Avdije e ternenge nane šeruno problemi te resen dji ko informacije, numaj sar te agorkeren thaj te arakhenpes kotar but bare informacije, sar te haljoven i čačutni informacija. Akaleske si šeruno te ovel tut djandipe. E ternege si šerune informacije kola ola lena akanaske kotar Instagram, TikTok, i You Tube.
Sar internet portali ki Bujanovca bare rejtingosa thaj kredibilitetea, avrijal ano medije ka mothavas kotar problemija so naje karakteristična numaj ki Bujanovca ja ando Pčinjakoro rotalimo, numaj ka vakeras kotar sa i Srbija. Ando periodo kotar šov čhon, kerasa istažuibe thaj pandj chona mothavasa amare tekstoja ki romani čhib e fotografijenca thaj foto ilustacijenca, te motahva avrijal e manučenge te djanen sovaja o terne arakhenapes ko djivdipe – so dela hem rezultati. Ko amaro istražuibe kolen mothavaja te haljon o terne, thaj sa mothavaja ko pandj masek, odoleja haljolapes te agorkerelpes o problemi medijakere bučengoro kova kerena o medije, numaj e ternege kotar amari grupa, na haljona so šaj te oven mudarne e rig manipupacijako.
Sar šaj e ternege informisibaja te delpe phikaribe te barjaren pere analitikane abilitetija ko pohor haljovibe e medijaskere mesažeja, numaj te mothavipes kaj i avdisutni tehnologija ločhačerela i komunikacija, te ave dji ko informacije, ko sikljovibe thaj istražuibe. Ka das amendar sa palo medijako butikeribe te mothavas o pozitivikano aspekti ando medije vaš ko terne roma andi lengere dajakiri čhib. Andi amari tradicija isi nekobor faze kola o dizutne kerena jek e medijakere sikljovibaja. Jek olendar si so „kamelapes te drabares maškar o riga“. Numaj o „drabariba maškar o riga“, na andja baro anglunipe, soske mothavdja kaj si manipulativno zoralipe e medijasko pobari kotar sa. Odoleske ka oven mothavde thaj o mere te nakhavenpes o pharipe so avena kotar internet, sar soj o našalipe kotar to privatnost, negativikani influeca ando mentalno sastipe thaj dejba zor e ternenge.
Ka dikhas o psihologikane dimenzije e medijeskere, kote ka čhivelpes o privatnipe, te oven arakhle thaj o etnikano kodeks ko interneti, ka del pes praktikano svato e ternenge, sar te arakhenpes kotar bare informacije, te haljoven i čačutni, pherdi thaj lačhi informacija. Ka keras promocija te lačharas o sikljovibe vaš o terne, kote ka oven sikljovibaskere aktivitetija, sar thaj angažmani ko amalikane nevipena. Ka vakeras kotar informiribe thaj edukacija e ternengiri sar šeruni buti thaj dejba pherde informacijes kotar anglunipe vas medijsko sikljovibe, te avelpes dji ko polačhes buti ko avutnipe. Ko esavki buti ka keras te ikeras e ternen ko akava digitalno amalipe, te das len informacije sar te keren buti ki moderno tehnologija.
