Akredituime seminari e ZUOV-esko vaš anglunipe e medijesko sikljovibasko

Pčinjski 017-Portal/Foto: PrtScr

O Zavodi vaš anglunipe ando sikljovibe thaj edukuibe (ZUOV) kerela buti ko barjaribe, istražuibe, dejba godi, thaj aver profesionalna buča ando angloškolakoro, fundavno thaj maškarutno sikljovibe hem edukuibe. Akava kerelape vaš te arakhelpe thaj te djal anglal o kvaliteti e sistemesko ko sikljovibe thaj edokuibe. Ando sikljovibasko sistemi e Srbijako, ando Pravilniko vaš profesionalno anglunipe te ove sikavno, edukatori thaj profesionalno butikerno (Službeno glasnik RS, br. 81/17 hem 48/18) o butikerne ki edukacija ko berš dive trubula te djan ko akridituime thana, naakredituime seminarija te djanen polačhe te keren buti, thaj te barjaren pere kompetencije andi piri buti, vaš te sikaven, te den phikaribe e čhavorenge thaj e sikljovnenge ki komunikacija thaj amalipe. O sertifikati so sikljilje thaj so nakhlje kotar ZUOV dena len ki elektrikani forma online http://sertifikati.zuov-katalog.rs/.

E sikavnenge trubula aver šaipe vaš profesionalnikano barjaribe, odoleja so ka barjaren poro djandipe vaš te djan anglal ando medijosko sikljovibe ko čhavore ando angloškolakoro thaj školakoro baripe. Akava anela dji ko pozitivikano dikhibe ko sikavne thaj ko profesionalno butikerne vaš te barjarelpe e medijesko sikljovibe ko čhavore thaj adolescentija, kote mothavipe lenge taro edukacijakere thaj sikljovibaskere aktivitetija, numa vakeripe lenge sar trubula te godinen thaj o aktivitetija. 

Ka mothava nesave akredituime seminarija  e ZUOV-eskere kola šaj te barjaren  o kompetencije  e sikavnengere te ovel len po baro djandipe taro medijesko sikljovibe, te haljon piri rola thaj poro šaipe ando edukuibe ko medije, thaj te ovel len ando dikhibe o drom sar barjola i tehnologija thaj olakoro phandlipe e medijeske sikljovibasko ando butikeribe e planeja thaj e programeja.

O barjaribe taro medijesko sikljovibe thaj o kritikano godipe ando sikljovipen

Katalogikano gendo: 963

Šeruni buti: I metodika vaš keribaski buti e čhavorencar, kolencar barjarelape o funkcionalno djandipe thaj o dikhibevaš o barjaripe e medijesko sikljovibe (o sikljovibe thaj o sikljovipen si orjentisime ko kompetencije thaj rezultatija ko aktivano sikljovibe, ando rodibnaskere metode, tematikakoro sikljovipen, projektesko sikljovibe).

Globalikani resin: Te zorarkerenpe o sikavne te keren planoja thaj te organizuinen procesi kova ka anel te barjarelpe e medijesko sikljovibe thaj o kritikano godipe ko sikljavne.

Specifikane resina: – Te mothavelpe i šukar rola so isilen o medije ko avdisutno sikljovibe; – Te pendjarenpe o sikavne e pandje fundavne principenca taro medijesko sikljovibe thaj legoro mothavipe sar ovela ando siklovipen; -Te djanelpe o keriba buti e rahcirenca kolencar o sikljovne sikljona kritikane te analizirinen e medijoske mesažija kola šunena ja drabarena; –  Barjaribe e sikljovibaskere kompetencije e sikljovnengere (buti e dokumentenca, e informacijencar, komunikacijencar, digitalnikani kompetencija); -Vakeribe kotar influenca e etičko internet komuniciribaski (godipaja te ulavelpe o butikeribe ando amalikane netvorkija; hakajutno internet korespondencija); – Te sikavenpe o sikle argumentikane te mothaven plo dikhibe, thaj te khuven ko diskusije hem debate kote ka den pačipe sarinenge ando odova procesi.

O teme e programesere: E Medijesko sikljovibe ando sikljovipen–angluno vakeribe. Kritikani analiza vaš e medijosere mesažija. O kodeksi e manušibasere, vaš e mаnuša so dikhena o medije. Те kerenpe o principija e medijoske sikljovibasere thaj kritikne godipasere ko sikljovipen.

Amare sikljovne ando themesoro kritikano godipe thaj e medijosko sikljovibe

AKREDITACIJA: O sikljovipe si čhivdo andi Patrin e programesiri ko savorengo interesi soj palo dokumenti e numerosoro 611-00-00240/2021-03 dendja muklipe o ministri.

Šeruni buti: Barjaribe o kritikano godipe e sikljovnengoro, te djanen sar sikljolape, aktivno te djanen te roden o informacije, te haljon i informacija so kamelape lenge, te pendjaren o jekhutne  informacije ko vavera modalitetija, te ulaven o emocionalnikano,te djanen o predrasude, stereotipija, e kulturakere specifikacije, te argumentuinen thaj te formirinen poro dikhibe. Trubula te djanen thaj te haljon kana kerelape i manupulacije thaj te keren presija upral late, te pačan thaj te keren stabilnipe vaš demokratikano amalipe.

Fundavne resina: Te barjarenpe o kompetencije e sikavnengere ando planiribe o sikljovipen thaj o sikljovibe, te djanen kotar metodikane rascirija kolencar barjaripe o kritikano godipe thaj medijosko sikljovibe ando sikljovibe lengoro butikeribe.

Specifikane resina: Te haljolpe o lafi kritikano godipe. Te haljolpe i rola thaj o phanlipe e kritikane godipaja hem e avdisutne sikljovibaja. Te planirinipe o sikljovipen kote mothavipe o kritikano godipe thaj e medijosko sikljovibe – e sikljovipaske metode kola si šukar vaš kritikano godipe thaj medijesko sikljovibe. Te pendjarenpe o role e kritikane godibasere ando medijesko sikljovibe. Te haljovelpe o fundipe e medijesko sikljovibasko. Te identifikuinenpe avera kotora kotar medije, hem te haljonpe o mesažija kola denape ko but medije. Kritikano dikhibe vavera medijongere thaj lengiri influenca ko aver sfere amalikane čačipasko. Barjaribe e manušikane kompetencijengo ano amalipe.

Foto: Pčinjski 017-Portal

E internet tehnologija ando butikeribe ko siklovipen

Katalogikano numero: 394

Šeruno kotor: Te djalpe anglal e digitalnone kompeticijencar ando sikljovipen e sikljovnencar thaj te kerelpe buti e informacijengo-komunikacijako, tehnologijako ando butikeribe ko sikljovibasko-edukacijako procesi.

Fundavne resina: Profesionalo zuraribe e sikavnengoro vaš te djanen te keren buti pali nevi sikavnipaski buti, o metode thaj o elektrikane servisija andi buti e siklencar ando butikeribe ki interneteski tehnologija.

Specifikane resina: Te informisinenpeo sikavne  kotar neve trendija thaj o butikeribe e internet tehnologijako ando sikljovibe; – Praktikano djanglipe e sikavnengoro vaš te kerelpe elektronikano multimedijalno sikavnengoro materijali palo avdisutno standardi; – Praktokano djandipe e sikavnengorovaš butikeribe ko elektrikane sikavnengere materijalija ando online thana; – Praktikano sikljovibe e sikavnengoro vaš keriba e neve internet servisenca, sar te keren e sistemencar te testirinen e siklen; –Te djanen o sikavne so trebela hem naodori te djan anglal, ando istražuibe neve sikljovibaskere tehnologijaja.

O teme programibaskere: I internet tehnologije ando butikeribe ko sikljovipen: – Modeli multimedijesko sikavnipaskoando internet servisi; – Internet servisi e djandipasko ko škole; – Modeli e sajtesko Viki, sar servisi djandipasko vaš o škole; – Internet servisi kola dena šajdipe online testiribe thaj komunikacija; – Te kerenpe multimedijalna prezentacije; – Te kerenpe interaktivikane fotografije, panoija, kolažija, online keribe o fotografije; – Te kreirinepe animacije thaj stripija; – Te kreirinepe video sikljovibe; – Te kerenpe videosko butikeribe, te kreirinenpe projektija, te mothavenpe videosko butikeribe ando internet; Te kerelpe online testiribe e siklengoro.

Školakiri prevencija digitalnone maripaskiri

Katalogikano numeri: 214

Šeruni buti: Te zorjarelpe edukacionaki rola ande škole/čhavorengo kher, ko drom te barjaripe o interkulturalno sikljovipe, te formirinenpe lačho dikhibe ando djivdipe thaj i buti ando avdisutno amalipe.

Fundavni resin: Te barjarenpe o kompetencije e sikavnengere thaj e djandipaske bučarnenge, vaš te pendjarenpe thaj te haljovenpe o digitalno maripe, sar hem o butikeribe andi prevencija ko škole ando koteksti preventikane interventno keribasiri.

Specifikane resina: – Te lelpe thaj te barjarelpe o djandipe taro modelija thaj influence e medijoske maripnasko; – Te barjarelpe o djandipe te haljovelpe o vakeriba e holjakoro ando  medije; – Te barjarelpe o djandipe kotar specifikane modelija amalikane maripaskoro; – Te lelpe thaj te barjarelpe o djandipe kotar modelija, specifikane thaj o pharipe digitalnone maripasko; – Te pendjenpe taro procesija preventivikane digitalnone maripasko ando škole; – Te barjarelpe o djanadipe e sikljovnengoro thaj aktivitetija andi lengiri buti ki škola, o prevencije digitalnone maripasko; – Te zorjarenpe o manuša so ale ando sikljovibe vaš preventikano dikhibe ando keriba buti e sikljovnencar.

Adjikerutne resina taro sikljovibe: – Te sikavenpe o manuša te haljon o problemi, i natura thaj specifikum taro medijesko maripe, a ulavde o fenomeni digitalnone maribasko andi škola; – Te barjaripe o djandipe e manušengoro vaš šukar preventivikano butikeribe te čhinavelpe o digitalnikano maripe ando edukatorikani-sikljovipaski buti e sikljovnencar ando butikeribe e školakere Timoa vaš arakhibe e sikljovnen kotar maripe, lošnipe, bisteribe.

O manuša ka oven sikavde stučno thaj kvalitetno te keren pli buti andi prevencija digitalnone maripaskiri ando školakoro konteksti. Te zorjakerenpe o kompetencije e manušengere vaš o naglunipe e butikeribasoro e školakere Timesoro vaš arakhibe e sikljovnen taro maripe, bilačhipe, thaj bisterdipe.

I tema e programesiri: – O medije hem o maripe; – Generacijengo meripe; – I prevencija digitalnone maripasko.

Kotar dikhljape: O Zavod za unapredjenje obrazovanja i vaspitanja (ZUOV), https://zuov.gov.rs/.

Оставите одговор

Ваша адреса е-поште неће бити објављена. Неопходна поља су означена *