Mothavipe taro edukacijakere materijalija e medijoskere butikeribasoro vaš e terne

Sar te arakha amen taro tatipe? (MAGAZIN)

Te na pašljona ki plaža, ja te na dahinena ko bazenti, len amaro vakeribe vaš te djanen sar te arakhen tumen taro baro tatipe:

Tunjaren o kher

Račate mukhen phravdi i felastra tari soba hem kiravlin, javinate kana ka doljel te barjol o tatipe, phanden sa o udara thaj o felestre, mukhen o roletne ja čhiven thule perde. Odoleja ka ovel tumenge po lačhe ando kher.

Mukhen o ventilatorija

O airi so nakhelakotar ventilatori, si polačhi opcija taro šudaribe so mukena i klima. Mukindoj o ventilatori ovaja naturalikane šudarde, thaj nane te ovel baro ulavibe tari temperatura kana ka ikljova avrijal, ja te vakera,so na ka kera šoko amare trupose.

Šudaren tumen panjeja

Tuširinen tumen šudre panjeja, sapankeren šudre kotora te oven sapane hem čhiven pali men, pike numa čekat, čhiven tumare pre ko šudro pani ano lavori.

Ikalen sa o aparatija soj phandle e elektrikaja so šaj te anel dji ko tačaribe.

Te vakera sar soj o lampe, ma čhiven len te na trubuja. Jekhutni buti si hem o kompjuterija hem aver tehnika soj phandli, te vakera sar soj o adapterija. Trbubula te han pobuter habe so na rodela te čhivelpe te keravipe, sar soj te vakera te pečol, ko khil, thaj aver.

Pijen pobuter pani

Akala si lafija kola but droma šundjam, numa hari amendar kerena odova. Inportantno si te oven hidririme, sose našalipe o pani, sose odoleja o tatipe čhivela tut te terledine. Jekh taro amaro pijbe pani trubula te ovel hem limunada, te na ovel gudljardi, te čhiva hari lon, sose o lon dela hari elektrolitija. Trubula te na pija kafa hem alkoholi sose tane diureticija.

Bonusi godipe e manušenge kola silen kherutne djivutne:

Čhiven tumenge ani gori, kana i temperatura ljela te barjol, tumare djivutnenge si but phare. Te arakhena mucen ja rikonen, šudaren len panjeja ko majtate dive thaj den len te pijen pani. Phiraven e rikonen javinate ja račate, kana si o asfalti hem o aeri po hari tato.

Sarine arakhena odova so rodena (SIKAVDIMASKI PARAMIS)

Manuš alo ko jekh than, reslja jekhe phure ko drom, hem pučlja:

-Šukar dive, papu! Khonik na sijuma akate, vakeren mange, save manuša djivdinen akate?

O phuro vakerdja leske, pere pučibnaja:

-Save manuša djivdinena ki diz kotar so tu aveja?

– Odola sine khanile bilačhe manuša. Odoleske si mange lačhe so ikljiljum othar.

„Hem akate, manušeja sa esavke manuša isi“ – vakerdja o phuro papo.

Palo jek vrjama, ko odova than alo aver manuš, thaj palem pučlja e phurejekhutno pučipe sar o agluno manuš:

-Me akana resljum ko akava than. Vaker mange save manuša djivdinen ki akaja diz?

O phuro palem ko pučipe,vakerdja pučimnjaja:

„Vaker mange mo čhavo, save manuša djivdinen ani diz kotar so aveja tu?

-Oh, o manuša sine šukar, kerena misafirluko silen manušibe! Odoriga sinema but amalen thaj sinemange pharo te cidav man lendar.

„Ma te ovel tuke phare terneja, hem akate si sa o manuša esavke“, vakerdja o phuro.

Akala duj scene dikhlja aver manuš, kotar odija diz. Kana šundja e phuresere lafija so nane jekhutne ko pučipe e nakhle manušengoro, ov pučlja e phure:

-O manuša šaj ki akaja tikni vrjama ule aver čhane? Sose e anglune manušese vakerdjan kaj o manuša akate nane šukar, a e dujtonese, kaj djivdinen šukar manuša?

„Ko sa o dizija isi šukar hem lošna manuša“, vakerdja o phuro, – Sarine arakhena odova so rodena…

Soj po inportantno, o sukcesi numaj kerdo bangipe? (PARAMIS E PROFESORESIRI)

Sa amen keraja bangipe ko djivdipe, numa kozom mukaja o bangipe te ovel ano amaro djivdipe, odova ačhovela amendar. O djivdipe nane matematikakoro butikeribe, numa šaj te mothavale adjahar.

Andi škola kana si amen matematika, o profesori mothavela matematikani buti. Jekh sikli ljelja te asal, palo odova so o profesori hramondja andi tabla. Numa oj na djandja so palo odova ka ajkeri ola. O profesori hramondja akava:

9Х1=7
9Х2=18
9Х3=27
9Х4=36
9Х5=45
9Х6=54
9Х7=63
9Х8=72
9Х9=81
9Х10=90

„Me godjaja kerdjum bangipe ko moro hramibe, sose mangava te sikljoven jek inportantno buti. Akava si tumenge, te haljon sar o manuša ka oven premal tumende. Tumen dikhljen so hramondjum šukar ando rezultati e numeroja 9 drom, numa nijek tumendar na vakerdja mange – lačhe. Sa tumen asandilen thaj kerdjen kritika vaš jekh moro bangipe. O godipe si tumenge te djanen, kaj nijekh nane te deltumen poro vas so kerdjen šukar buti, numaj hem milijoni droma šukar te kere ola ka keren kritika upral tute te kerdjan bangipe jek drom. Ma mukhen akava te daravel tumen. Trubula palo odova te ušten hem ako situme kritika. Oven zorale“.

O sikavno kova kheljela hem gilavela, o čhavore po lokhe te sikljon (PARAMIS TARO SIKAVNO TARI GANA)

O sikavno Saki Persi tari Gana ulo pendjardo ando amalikane netvorkija odoleja so čhivdja video kote kheljela pere sikljovnencar. Vakeri so mangela o sikljovibe te ovel polokho, kheljindoj te sikljoven sa, thaj te ovel len zoralipe ano peste.

O Persi si hem gilavutno manuš, kova hramonela gilja hem djanela te khelel. Ov našti te pačal kozom manuša dikhle ole ando amalikane netvorkija thaj ko YouTube. „Ljelje te roden man manuša kolen na pedjardjum. Deše divenge o video dikhle buteder taro 10.000 manuša, so šaj te vakerav kaj sijuma šokirimo. Sine ozolo 600 komentarija. Angleder sinema 23 dikhutne, a akana sima 400.000“, vakerdja ov vaš o Euronews. Ov kerela buti ko jekh than kova si pendjardo palo keriba buti ani aindj, thaj vakeri kaj but droma avena o dada dija, te ikalen e čhavoren tari škola te djan te keren buti ani aindj. Dikhle so o čhavore na mangena te keren lafi e sikavnencar, so nane maškar olende komunikacija, thaj hem ola ljelje te keren buti palo esavko metodi bučakoro. Palo lesere lafija, but aver škole andi Gana kerena buti palo lesoro metodi.

SIKAVNI MOTHODIN: BARVALE ĆORRE

Nesavo but barvalo bućako manuš kamlja te sikavel peske čhaveske so si kodova ćorripe sar maj but dzanelas te paćivil o barvalipe savo si les. Ingerrda les ande varesavo corro gavesko them kaj si porodica bute bejacenca. Ačhile khotek duj djes.

„ Thaj, dikljan akana so si o bijekhlipe katar o barvalipe thaj ćorripe?“ – pušlja o dad e čhaves kana gele khere.

„ Dikhlem, dade!“ – phenda o čhavo.

„ Me si korkorro, aj kole čhavorren si phrala thaj pheja“.

„Amen anglav kher si bazeno, aj len si dorjav ande savi šaj najon thaj astaren maćhe.“

„Amen si klima ando kher, aj von numa putren e feljastra thaj del lenge e barval de katar e hrasurja“ thaj dorjav.

„Ame andaj ćirikhlja dikhas paj televizija, aj lenge e ćaćae ćirikhlja fulen pe feljastra.“

„Amen si dzukel, aj len si but bakrja.“

„Ba, dade, sićilem so si o barvalipe. Thaj pharo mange kaj vi ame najsam kadja barvale.“

Bidošaki manušni (Sikavimaski mothodin)

E studenturja teljarrde te pušen peske profesores:

„Tu san kadja butdzanglo thaj ćaćimasko. Savorre paćivin tut, kamen te keren pen sar tu thaj te dzan će dromesa. Thaj pale savorren grižaren jekh voš, sosatar samaj ći surisajljan?“.

O profesor, ći gendisarrda ke kadja vareso pušena les andav gor kerelaspe bidzanglo, numa po gor ipak teljarrda te putarrdol lenge thaj kerel svato:

„ Dikhen, me sa e vrjama rodavas bidošaki manušni!“.

„Thaj ande kodova rodipe, gelem ande but phuja. Jekhvar mangavas jekhe but šukar rakhlja. Voj sas but, but šukar. Sa murša diljavonas lake šukarimatar. Numa, pe bibah lako odji nas kadja šukar sar voj, thaj andaj kodoja palaj nesavi vrjama, vi mukhljam amen“.

„Palaj kodoja maladem maj jekhe terrne rakhlja. Voj sas šukar vi godjaver vi sikadi. Numa o karakteri sas amenge averdzangluno thaj musaj sas te mukhas amen“.

„Dikhlem de antućara but lačhe djuljan, aj pale me sa jekh rodavas munrre jekha bidošakerja“.

„ Thaj so sar, dal malade kasave jekha?“.

„ Ba, maladem la! Jekhe djes avili baš jekh kasavi: bidošasa Manušni – godjaver, šukar, devlestar, lačhi, elengantno… jekhe svatosa bidošasa!“.

„ Thaj antuća surisajljan?!“ – Baxtale ande jekh muj pušle e studenturja.

„ Ći! Pe munrri bari bibah, kasave djulja roden bidošake muršes!“

But dzene roden bidoš kaj aver aj ći keren pe pesko bidošalipe.

Nais tumenge ko dikhibe, ko interisibe thaj ko tumari ulavdi vrjama.

Sa o tekstija kotar serijali ,,MEDIJOSKO SIKLJOVIBE VAŠ TERNENGORO ANGLUNIPE KOTAR TEME ČHAVE/ČHIJA“ akalestar šaj te drabaren ko avera linkija.

Medijakiri alfabetizacija andi funkcija vaš moralikano thaj dizutnikano sikljovibe

So (nane) si medijosko lilvarnipe?

Soske si e medijosko lilvarnipe importantno vaš e terne so djan andi škola thaj ki familija?

Sar tearakhenpeečhavore kotar bilačhe influence thaj adikcije ando amalikano netvorko?