I dezinformacija si načačutni informacija, koja kreirinipe godipasa te hohavipe ja te kerelpe manipulacija manušencar. I resin olengiri si te kerelpe bilačhipe dijekhe manušese, šaj grupake, raštrake, ja te kerelpe nesavo interes. Akava kerelepa te šaj hohavelpe, ja te anelpe dji ko bipačipe numa te kerelpe presija upral o manuša vaš i politika, ja te aven dji ko finansijakoro ja aver lejbe.
Akava si bilačho butikeribe kote isi načače ja hohavne informacije, numa o manuša kola ulavena i informacija na djanena kaj si hohavni, thaj na djanena so odoleja keren bilačhipe. I dezinformacija nanela sakova drom,te kerel bilačhipe, numa oj si trašutni soske isila načačune informacije. Oj si kerde kotar čačipe, numa mothavelape soske odoleja kerelpe nekaske bilačhipe. Odova šaj te ovel sar, te mothavenpe nekaskere privatikane informacije, numa te ulavipe nesave buča bizo lesoro djandipe. O godipe e dezinformacijako kerelape kotar odova so nasine, ja ando iribe o „čačipe“, kote hohavelape ja manipulisinipe i publika.
Vaš sa akala vakerde lafija, butfar ljelape hasnime termini hohavne haberija, soske i jekto kategorija nakhela ki dujto, numa majbaro ulavibe maškar olende si kana isi mangipeiinformacija te kreirinipe thaj te ulavipe andi forma sar soj mothavdi ando publikuipe. O hohavne haberija na kerena čohano soj garavde ando račutnethana. Hohavne haberija kerena o manuša, kolencar pijasa kafa, resaja len ko drom, šajte oven amare amala . Hohavne haberija si butikeribe kote olengoro autori djanela so si hohavne.Mothavde si averenge te šaj te hohaven e drabarutnen te pačan kaj si čačutne. O problemi te haljovas e hohavne haberija si olengoro kvantiteti, thaj o djandipe e manušengoro so kerena olen.
O žurnalistija fokusirinenape andi verifikacija te haljoven soj o čačipe e informacijako. Akava butikeribe dela piko e manušenge so kreirinena esavko butikeribe. But žurnalistija thaj sikavde manuša kerdje istražuibe ando but hohavne haberija, thaj arakhlje so o hohavne paramisa anena dji ko pobuter dikhibe thaj bikinibe andi lengiri rig, a sa akava nekaske anela love.
Ando Globalnikano netvorko ko istražibaskoro žurnali „o drom raportiribasko ando online manupulisibe nane jek sar ko anglune berša, anindoj o kanunuja vaš o privatiziribe thaj odoleja so ule buteder neve netvorkija ando amalikane medije, o problemija barilje. O Veb lokacije lenape vaš te ulavenpe o dezinformacije, numa mothavena hem pendjarde manušen, videja hem pikture. Ko but phuvja o Fejsbuk ačhola jek majbari platforma vaš te ulavenpe hohavne informacije. Numa o Instagram, TikTok, Telegrami thaj aplikacije vaš ulavibe o mesažija, kote ule zorale instrumentija vaš ulavibe o hohavnipe numa te kerelbe disavo bilačhibe.
E dezinformacije kola ulavenape ando netvorkija thaj isilen piri resin, nane jek akalencar so bimangindoj kerdjape lapsus. O angluno pučipe,so dijek amendar pučela si, kana kelepa incidenti upral jek manuš, thaj manipulacija bule dikhibaja? Isi pobuter pučiba kola šaj te den phikaribe: šaj kana kerenape o nalozija, kana o diso ulavelape, kon ulavdja o butikerobe ando pobuter platforme, kola si amare jekhutne karakterija ando butikeribe? Ulavelape li dijek butikeribe sigate,nekobor minutenge ja sekundake ando nalogija kola isilen jekhutni funkcija? Kerenape li sa o digitalna thaj tradicionalna metodija? So posigate te haljova hem te djana i resin so ulavelape,kote vakeripe o načačipe hem i manupulacija, kamelape te dola amen sa einstrumentencar hem djandipaja. O kampanje isilen piko tari dijek organizacija thaj pozorale si okole kampanjendar kote kerela jek manuš. Isi pana kategorije manuša kola kerena hohavne informacije, kola isilen piri resin te aven dji ko sigutno pendjardipe thaj resin.
Amari rekomandacija sar te doletu akale istražibaja,te ave dji ko čačibe ki informacija:
Roden kon muklja o haberija, kon dikhela, thaj sar dičhola o sajti. Tej si o izvor informacija- te vakera internet, sajti ja portali –te dičhona bipendjarde, odova kamelape te anel dji ko haljovibe. Dik ando pretraživači te haljove ko bešela palo odola informacije, te dikhelpehem aver so mothavena kote šaj te haljova kaj si čačuni ja hohavni informacija.
O šukar medij isilen poro domeni. Silen poro impresum thaj hramime si ando Registro medijesko ki Agencija za privredne registre. Dijek drom o hohavne riga dičhon sar čačune, numa olengoro domeni si aver.Kamelape te dikhelpe o sajti kova agorinelape ko „com.co“ ja „lo“. Te dikhelpe ando riga kola silen lafija „wordpress“ i „blogger“ soske kana si esavke, kerelape lafi kotar personalno blogeri thaj taro lesoro godipe, numa na taro medijoski organizacija. Tej si čačuno medij, odola informacije šaj arakhenpe hem ko aver thana.
Dikhen olengoro butikeriba othe šaj te haljonkole sajttesra kerelape lafi. Pana jek elementi sar hohavne haberija si kana mothavenape o purane haberija sar neve, e manušen čhivena te pačan kaj odova ulo akana. Te mangljam te haljova kotar autori e tekstesoro, ka haljova pobuter kotar informacije so avena. Dikhen olesere člankija angleder so dindja, hem ka ovel tumendje haljovdo, so sile ja nanele kredibiliteti. Dik lesriri buti savi, thaj kasa kerdja. Dik o mothavibe avere medijengoro kotar odija buti. Ako nane linkija ja aver izvorija, odova mothavi kaj šaj ovel hohavni informacija.
Čhiven tumenge ani godi, kaj isi hem aver buča; hohavno internet portali kova but droma šaj te avel dji ko but baro numero linkija, kola šaj te legaren amen dji ko načačune thaj hohavne informacije. O manuša si but droma čhivde te dikhen diso soj phandlo olengere dikhibaja ando them. O hohavne informacije si kerde thaj hramome adjahar so šaj ando manuša te vazden lengere emocije thaj te vazden olengoro dikhibe. Odoleske si but šeruno te haljolpe šukar, hem tegani te ulavipe averencar dijek argumenti ja politikakoro dikhibe kova si amenge paše.
O dezinformacije nene len po dijek drom teksti – dijek drom šaj te dikhala sar piktura ja dijek video kova mothavela odova so ola mangena te dikha. Djivdinaja ando them kote i kerdi (veštačko) inteligencijašaj kerel čačune-hohavne fotografije, audio thaj video iluzije te pača. Disave kotar manipulacije vizuelnone dikhibaja haljonape but lokhe.
Te vakera kana i purani fotografijamothavelape sar aktuelno fotografija dijekhe bučakoro, ja sar fotografija so kerdjape video kotar jek than, numa oj mothavipe sar fotosi koja našaldolji ko dijek aver than. Isi droma sar šaj te haljova kote o angluno drom mothadjape akaja fotografija. Te dikljam ando Chrome, jekhe basteribajaki dahnorig e čumurseja ando opcije „Pretraži Google prema fotografiji“. Ando rezultatija e pretragakere ka dikholpe kote si sa mothavdi i fotografija, hem othe dikhelape o vakti kana si sa mothavdithaj o članko soj hramomo. O Goggle rodipe e fotografije, šaj te rodelpe hem aver čhane, te ljeljepe hem aver pretraživačija kola nanelen piri opcija. Ako si adjahar, šaj te phravelpe i rig Google Images hem ando pretraživači te kopirinipe i adresa kote si i fotografija, i fotografija čhivelape direktno kotar telefoni ja kompjuteri. O rezultatija ka oven jek sar hem ko okova uprino vakeribe.
Palo fotografije ando interneti šaj pana te „istražuina“ o videja. YouTube, Data Viever, si lokho keribaske buti, kote dikhaja informacijeandar o YouTube, so podijek drom na dela sakoneske. Palo so phravaja i rig, kamelape te kopirinipe o linko kotar YouTube. Akava butikeribe motavela i vrjama kana mothavdjape o video thaj olesere mothavde fotografije, ja kotora kotar video. E videoja si kerde thaj dende te dikhen sarine thaj te emituinenpe ko sikavdipaskere buča. Dikhen olen, hem te haljiljen so diso nane šukar palo tumaro, arakhen tumen thaj keren analiza, te haljoven sose kerelape manipulacija.
