Phandle sijam emedijencar thaj tehnologijaja, kola silen šeruni buti, te keren influenca upral o manuša, kote o mauša na djanen sar te arakhenpe lendar thaj tedjanen soj šukar medije thaj tehnologija.O djandipe so avela kotar medije ando sikljovibe o komunikatorija gndinen kaj si fundavno sikljovibe ko manuš ki avdisutni vrjama. Te haljova hem akava, kaj e medijesko sikljovibe nane madjioničarsko ranik, so agorkerela sa amare problemija, numa oleste dikhaja sar majšukar arakhibe te naša kotar bilačhe efektija thaj te ova kritikane upral e medijoskoro mothavibe. Gndinipe kaj o terne taro Pčinjakoro rotalimo hem i Srbija, nane pendjarde akale pučibaja.
Ko akaja tema kerdjam intervju e Avnija Ačifi, kova kotar 2002. berš kerel buti sar pedagogikano asistenti vaš ko amalikane senzitivna grupe andi Fundavni škola „Branko Radičević“ ki Bujanovca, kote sile ažutipe kotar škola, te del dumo e romane čhavorenge te aven ki škola thaj te sikljon.
So ka vakeren vaš e medijosko sikljovibe thaj kozom si ov inportantno?
O avdisutno them si pherdo medijencar thaj o manuša si phanle olencar. Vaš odoleske o manuša si pherde bute informacijenca, hohavne haberijenca, propagandenca, reklamenca thaj aver. But lendar šaj te lenpe sar čačutne, soske si dende ando medije. But manuša dolindjepe e interneteja kote keren buti aplikacijencar, majbut ko pe telefonija te oven informisime, numa na djanen so odoleja ačhavena ando than e internetesoro koleste nakhle. Akala informacije si šukar pendjarde okolenge kola kerdje buti ando internetesoro butikeribe, te ovellengere manušenge podikhimo. Odoleske si e medijosko sikljovibe inportantno e ternenge, te phena ko formalno hem neformalno sikljovibe, ando kontinuirime programija sikljovibasere.
Sar godinena so ando sikljovibasoro programi isi medijoskorodimasko sikljovibe, thaj ki savi sikljovibaski faza kamelape te ovel amen akava?
E medijosko sikljovibe kamelape te ovel phanlo sa e subjektencar kote o sikle sikljona andar fundavni škola. Andi maškaruni škola akava kamela te ovel pana po zorale, thaj te ovel sar subjekti kova ka sikljolpe ko sa o maškaruno sikljovibe ando praktikakere problemija.
Isi li amen manuša kola ka mangen te sikaven akava predmeto?
Akanaske nane but manuša, numa isi amen studentija tari žurnalistika thaj komunikologija, kola isilen baro kapaciteti te šaj te khuven ando sikljovibaskoro procesi.
Amari phuv si multikulturani, kozom e medijosko sikljovibe šaj te del phikaribe e ternenge te ovel len pozitivikani vizija vaš manušikano najekhipe thaj olengoro djivdipe maškar aver kulture, te phena kaj šaj oven po godjale, kote o medije isi len šaipe te mothaven e grupen ko po haljovdo dikhibe.
I kritikani butikeribasiri analiza e medijengiri si šeruni buti, kote o manuša šaj te oven kovlje thaj informisime, te ovel len realnikano dikhibe ando themesere amalikane procesija. E medijoskoro sikljovibe ko terne na čhivela te kerelpe multikulturakoro sikljovibe, numa šaj kerel te haljope so si o them hamimo, kote nane raštre so si monoetnikane numa monokulturikane kontinetntija, kote si o hamipe e manušengoro anglunipe numa iriba napalalando manušipe. Te djandje o terne manuša te ginaven e medijosko butikeribe, ka šaj te mothavenrezistenca upral o mesažija kola vakerena bilačhe buča premal jek grupa numa kultura.
So ovela e ternencar kola nane len medijosko djandipe?
Kana o terne nane len medijosko djandipe, olencar šaj lokhe te manipulisinipe kotar rig e medijoski. Ando but bare informacije kolende avaja, kotar but hanika, numa kotar masmedije, ola kamelape te ovel len personalikano filteri. Odova „filteri“ si kedin djandipaskoro kote šaj te haljova e medijosko butikeribe, manipulacija numa hohavne haberija.
Sar godinen tumen, sar šaj te das phikharibe e ternenge te čhinavelpe i manipulacija upral lende?
O manuša keren piri medijoski buti, numa pharo si odova te haljon o čhavore, ja ko aver čhane te vakera jak si pačivalutno medij. Vakeripe kaj pobaro numero kotar terne manuša, mangen te šunen e madijeskere tračija, ja te vakera dijek skandali.
Sar te arakha e čhavoren kotar mothavde materijalija sar, haberija, videja, pikture ando internet?
Kamelape so po angleder te čhivenpe regularija e čhavorenge ando lengoro digitalnikano them, soske ola isilen zor premal o bilačhe buča ano dživdipe. Kamelape te ova godjale kaj o čhavore sikljona dikhindoj, thaj ola pohari barjona hem haljona. Odova vakeri te dikhlja o čhavoro so sa o dive ikeraja o telefoni ko vas, so hem ov ka kerel odova, soske ka godine kaj hem ov kamelape te kerel odova. Te kerdjam te asavkera o internet thaj sa okova so kerelape ando internet numa majbut e ternen, but si šajdipe e čhavoren te barjara te oven tolerantna, te na asavkeren avere čhavoren, te na keren diskriminacija, ja te aven dji ko maribe pe amalencar. Kamelape te la odova te kreirina sistemi, kova na ulavela e manušen numa ka ovel li odova šukar, ka dičhol pali amari komunikacija e manušencar.
Disave video klipija čhivenape mukindoj e dadeskere thaj e dajakere anaveja, numa odoleja so kerdje nane godjale so odova šaj anel, te oven meta e sajber bilačhipaske?
Kamelape but te godinipe so čhivelape, ja te vakera save buča mukenape, majbut okote kote isi čhavore. Sa soj buteder čhivdo ando internet isile negativikano efekti, odoleske kamelape te arakhelpe o agor dji kote šaj te dja ando virtuelno čačipe. Isi buča kola kamelape te ulave te paše manušencar, numa na sarinencar ando internet amalipe.
Sikljona li o čhavore kritikano godipe, sar te filtririnenpe bare informacijakerebuča kola ikljilje ando portali thaj amalikane netvorkija?
Gndinav kaj akale pučibaske na daja bari atencija. Pana isi amen te vakera formalikano sikljovibe kova ačhavi hari than vaš o kritikano thaj kreativikano godipe. Na mukaja e čhavoren te aven dji ko autoriteti kotar tiknipe, na mukaja te barjon, thaj keraja generacije kola si mukle te šunen hohavne haberija, but teorije tikne digitalnone sikljovibasko.
Kana ka khuva andi scena te sikljova kotar buča so nakhlje, thaj te kera diso pošukar?
Kamelape te kera jekhutno kvaletetikano sikljovibe sa e sikljovnenge. O sikljovibe kova si kerdo e sikljovnenge , numa hem o sistemo kova pendjari o kvaliteti, talenti thaj o godjalipe. Sa dijek čhavoro isile plo talenti hem djandipe kotar dijek buti. O amalikane netvorkija si kanali kova korkori anela decizija sovaja hem koleja te ovel pherde. Isi amen duj alosariba, o jekto si te ove astardo odoleja thaj te kere ando amalikane netvorkija. O dujto si te muka o amalikane netvorkija hem o digitalnikane buča andi funkcija te keren buti vaš amaro anglunipe.
Sa o tekstija kotar serijali ,,MEDIJOSKO SIKLJOVIBE VAŠ TERNENGORO ANGLUNIPE KOTAR TEME ČHAVE/ČHIJA“ akalestar šaj te drabaren ko avera linkija.
Medijakiri alfabetizacija andi funkcija vaš moralikano thaj dizutnikano sikljovibe
So (nane) si medijosko lilvarnipe?
Soske si e medijosko lilvarnipe importantno vaš e terne so djan andi škola thaj ki familija?
Sar tearakhenpeečhavore kotar bilačhe influence thaj adikcije ando amalikano netvorko?
Iholji thaj o bilačhipe ando Fejsbuk grupe
So o dada hem dija, kamelape te djanen kana ulavena ple čhavorengere informacije
Sar te ove ando balansi ko virtuelno thaj realnikano dživdipe?
O efekti e bute medijongoro ko dikhibe e devijantnone mothavibaskoro ko terne
O interneti sar promoteri e maribnaskere mothavibnasko
E Medijosko sikljovibe ando škole, vaš kritikuibaski analiza e medijoskere butikeribasko
Kon hramonel sa akala dezinformacije thaj soske keren odova?
Sikljovibaskere nevipena ando medijoskoro hramovipe
O čhavore si phanle e video khelibaja
E školako propozi vaš Akcionesko plani te barjarelpe e medijesko sikljovibe
Akredituime seminari e ZUOV-esko vaš anglunipe e medijesko sikljovibasko
Dikhljaribe ando medijesko them, ko terne, dada hem dija thajko škole
I rola e sikavnesiri andi prevencija e digitalnone maribnasiri ki škola
O Baka Prase: ELVIS PRISLI moderno vakti numaj SAJBERI MARNUTNO?
Mothavipe taro edukacijakere materijalija e medijoskere butikeribasoro vaš e terne
Foto: Ministarstvo informisanja i telekomunikacija