So o dada hem dija, kamelape te djanen kana ulavena ple čhavorengere informacije

Foto: Pčinjski 017-Portal

Kana o dada hem dija ulavena o  ple čhavorengere informacije, bizo te vakeren maškar peste, ola kerena bilačhipeso kamelape  te sikljon te  roden šaipe te mothaven diso kotar olengoro intimiteti. O lafi sharentig, alo odolestar so phandljepe o englikane lafijasharing hem parenting, so vakerena kotar ulavibe- thaj dad, daj. Kotar akava haljolape  so  ulavenape but fotografije thaj informacije,e čhavorendar ando internet ja amalikane netvorkija. Sharentig si odova so o daja-dada ulavena o informacije kotar ple čhavore avrijal andar i familija: motahven lengere fotografije ando amalikane netvorkija, hramonen blogija olendar, mothaven video klipija sar aplikacija ando Viber, Whatsapp thaj avera.

So si inportantno e dadenge te djanen kana godjalinena te ulaven o informacije ple čhavorengere ando internet?

Isi duj buča kolendar kamelape te godinen kana si o lafi te ulavelpe nesavi informacija. I jekto si o čačuno bilačhipe, so  šaj te astarel e čhavoren, kana ulavena o informacije. Odova si, kaj isi manuša kola ka mangen te oven olencar ando kontakti ja te kerel disavo atako, odoleja so dikhlje odova ando internet. Ko disave phuvja isi informacijakere dosijeja kola kerenape kotar čhavore, okolendar so godinena, kaj ko lengoro baripe ka oven pendjarde sar manuša. Te vakera kaj hem o hohavne fotografije keren problemi – akate si šaipe te lačharelpe fotografija, kote avela dji ko bikanuneskiri buti, koleja avela djiko bilačhipe e čhavoreske, a odova bičačhipe  šaj te ovel viralno, kote mothavena e čahore ko bilačho dikhibe. Ando amari bah, esavke buča nane akanaske, numaj našti te vakera kaj nane te oven ponoduri, numa barjaribaja i nevi tehnologija thaj nevi inetligencija so kerelape, šaj te anel but hem sa.

I dujto šeruni buti kana o dada ulavena kotar ple čhavore ando internet, bizo te pučen olen, odoleja našavena o šajdipe te sikaven pere čhavoren taro koncepti te roden lengoro mukipe, sar modeli te arakhen poro intimnipe. Kana ka barjon o čhavore thaj korkori te dikhen so si ando amalikane netvorkija, ka haljon so kamelape te arakjelpe sakoneskoro intimnipe, thaj odoleja nane te ulavenpe olengere fotografije kolen on korkori na mangena. Kamelape te djanelpe kaj hem e amalengoro intimnipe na mothavipe, kamelape te na čhiva olengere fotosija pa hem avere manušengoro.

So o čhavore godinen vaš e fotografije thaj informacije soj ulavde ando internet thaj amalikane netvorkija?

Bizo te dikhelpe ko kozom berša isile, sarine mangen te ovel len poro intimnipe. Sare arakhen poro personaliteti, hem so te isilen štar ja pandj berša.Akala čhavore mangen te urjaven lolo fstani, na te ovel modro. Ja te vakera kotar čhavore so isilen 12. ja 13. berš kaj mangen te ikerena pere papo ja mamija taro vas, te dikhen len o manuša, numaj ladjovo lenge te keren odova. Akava soj vakerdo e barenge šaj te dišhol sa jek ja te vaker khanči, numaj e čhavorenge hem e ternenge nane sa jek. O terne isilen baro hem zoralo personaliteti, kolenge kamelape te muka than te mothavenpe. O tikne čhavore našti te den šaipe te ulavenpe olengere fotosija. Pharo si te vakerelpe kotar lengoro personaliteti, numaj hem olenge šaj te ovel pharo, odoleske kamelape te ovelpe rezervirimo. Polačhe si te ove ulavdo kotar te digitalnikane aparatija kana si o lafi te  tere čhavengoro, numaj te čhive i fotografija ando amalikane netvorkija. Odija fotografija, šaj dijek drom hem odova lačhipe te arakha andi amari godi, numa na te čhiva ando internet.

Sar o dada-dija, šaj te arakhen o personaliteti pere čhavengo ando digitalnikano them?

Odova so o dada-dija šaj te keren ple čhavorenge, si te našen kotar ulavibee personalna informacije,te phena sar dijek bilačhi paramis ja piktura koja nane motavibase ja asajbase. Kamelape te dikhelpe e čhavorengiri perspektiva. Na kamelape te čhivenpe o fotoja kote o čhavore bizo šeja, sose isi manuša kola odola fotografije šaj len bilačhipaske.

O dada-dija, kamelape te keren lafi ple čhavorencar so ulavena ja čhivena ando internet, thaj ko savo procesi nakhela o vakeribe,  te čhiven o fotografije.Akija si jek lačhi buti kana te čhavenge mothaveja sar godindjan thaj čhidjan diso ko internet. Kamelape te djana kaj dijek drom o dada našti te keren korkore.  Akaja buti perela majbut ko kreatori, ki leskiri politika thaj ki digitalno platforma, so šaj anel dji o lačhipe e familijake. Bilačhe si te ajkera kotar amare dada te haljon sar i platforma thaj i digitalno tehnologija funkcionišinel,  a te na vakera odolestar kozom oj djal anglal.

Foto: Pčinjski 017-Portal

Sar o dada-daja, šaj te roden averendar, te na čhiven ja ulaven lengere čhavengere fotografije?

Kamelape te kerelpe lafi e amalencar thaj e familijaja kotar ulavibe o informacije ando internet, kote ka vakeripe lenge kaj si akana nevipe, so kerelape bilačhipe upral o informacije. Ola kamelape te haljon o vakeribe hem te len tumare lafija so rodijen. Kana si o lafi kotar škole ja aver organizacije, o dada kamelape te pučen kola si o regulative vaš ulavibe o fotografije ando amalikane netvorkija. Ako odova nane, ola kamelape te sikaven olen, te kerenpe regulative, kote hem aver dada-dija thaj organizacije ka sikljon, a odoleja ka ovel len kontrola ko ulavibe o fotografije ja informacije kotar čhavore.

Sar o dada-daja šaj te ulaven o fotografije thaj videja, te na ovel len dar odolestar?

O ulavibe našti te ovel 100% pačutno. Ko akava pučipe sakovadrom ka ovel pharo te da amaro godjalipe, numaj ko akija buti isi duj riga i šukar hem i lošno.  Vaš o familije kola mangen te ulaven o informacije kotar ple čhavore ando inernet, šeruno si te  haljon ko si i publika so ulavena ( dikhelape kova si o privatnipe ando profili, kozom šukar pendjarena e manušen kolen isitumen sar amala, thaj ko sa dikhela odova ando amalikane netvorkija), numa o informacije te na keren pharipe ja zijani lengere čhavorenge akanaske hem ponoduri. Podijek drom o čhavore si kotor kotar identiteti e dadeskoro-dajakoro, numa o čhavore si jekhutne manuša kola silen pire emocije. Te ulave tutar si jek buti, numaj te ulave kotar te kherutne si aver buti.

So šaj te keren o dada-daja, numa te čhivdje diso but ando internet ple čhavorendar, hem akana ule ko duj godja?

Butedere kherutnendar na ulavena ja na čhiven but pestar ando internet. Butfar, kana o dada ulavena ja čhivena but, ola na godinen kota digitalno dikhibe e čhavorestar, so ka ačhol palo leste. Numa ako o dada pučenape kozom ulavena hem kozom čhivena ando internet, odova si jek kotar lačhe droma, so odoleja šaj  te kosen odova so ulavdje. Ko disave platforme šaj te rode te kosen o fotografije, te naštine korkori o dada.

O dada šaj e čhavoren te čhiven kotar 9-10 berš te sikaven te dikhen odova soj čhivdo ando amalikane netvorkija, hem te kosen disave buča so ola pobuter na kamena. Odova si šukar te kerelpe palo nekobor masekija: te nakhave, te dikhe, ja te kose o purane informacije.

But čhavore akava ka mangen te keren, te agorekeren akaja buti. Akava nane lokho. Avdisutne generacije čhavore, barjona ko but bare ulavibaskere informacije. O dada si anglune generacije kola barjarena čhavoren kola barjona ozolo amalikane netvorkija, soj šaj vakera kaj si pharo.

O covid-pharipe, andja dji ko ulavibe maškar o kherutne, odoleja so sarine korkori funkcionišidje, thaj tiknili i socijalizacija, komunikacija, odoleja so kerdje e manušen te khuven ando amalikane netvorkija, te vakera pobuter ko terne. Šaj te vakera kaj o internet thaj i elektronika andja but ko naglunipe, a hem ko sikljovibe, numaj isi hem odova kaj kerdja problemija.Ki paluni vrjama sar so barjola o numero kotar amalikane netvorkija, ovena pobare problemija, odoleja so nane komunikacija maškar o manuša, nane pačibe, isi hohavne haberija, bare propagande, a isi hem pharipe so kerena o sajber manuša.

O terne so khuvena ando amalikane netvorkija, na godjalinena but, kaj olengere personalna buča šaj te lenpe lošnipase ko but buča. Akana isi but hohavne profilija, kola mothavenape ko aver anav, hem odoleja kerena lošna buča so teljarena manušen,  ulavena olengere fotografije thaj mukena ko but avera netvorkija. Isi but kaj o čhavore kola silen poro profili, thaj čhivena pere fotografije, odole pali nesavi vrjama, khuvena ko keribe lafi manušencar kolen na pendjarena, numa ola mothavela pes sar šukar manuša, hem palo odova rodena te dikhenpe te pendjarenpe. Esavko ulajbe čhavorikane fotografije anena dji ki pedofilija, pa hem dji ko bikinibe manušengoro. Akala informacije anena hem dji ko čoriba hem plansko kidnapuibe e manušen. Jek čhajori enja beršengiri kotar Srbija, si čordi,  a sar rezultati si o Fejsbuk profili lakere dijakoro. I čhajori si arakhli, numa ki godi kamelape te ovel amen kaj o ulajbe i lokacija e čhavoreskiri na mothavelape te dikhen o manuša.

Оставите одговор

Ваша адреса е-поште неће бити објављена. Неопходна поља су означена *