Avdije o terne pobuter kotar 1/3 olendar dikhen ando internet, numaj o trendo panda barjola. Šaj te vakera so bizo internet našti te funkcionišina, kote rodaja ko milja informacije, sar pustik, mapa, onlajn kinibe, haberija thaj but aver. Sa akava andja te na ovel jek e manušesko djivdipe. E informacije šaj vakera kaj laja buteder kotar internet.
Mangindoj odova ja na, amen odova so šunaja ja drabaraja ando manuša anela dji ko odova te na ova okola so sijama, te phena aver si amaro dikhibe, numaj ko čhavore so djan andi škola te phena tinejdjerija, ano lende isi pobari zor. Ola kamelape te ovel len djandipe thaj kritikano gndipe te šaj haljon e medijosko butikeribe, ja te phena ko internet.
Barjarel o kritikano gndipe
E medijosko lilvarnipe žutinel e sikljovnen te oven podjande participantija ando medije thaj sikljoven te oven godjale ando amalikane netvorkija. Ando sikljovibe e medijoskere lilvarnipasko ažutinelpe o kritikano gndipe ko sikljovne. Avdije o čhavore lokhe šaj te arakhen materijalija kola si garavde numaj lošna, ja šaj te oven hem hovavne mothavde.
O šerunipe akale postongoro thaj materijaleskoro kova sikavipe angluno, sile godjalipe te čhivel e manušen te praven te dikhen o materijali thaj ko so pobaro numero manuša te dikhen hem te den ple lajkija odolese so dikhena, numaj odoleja ola lena so pobare love odolestar. Odoleske si but šeruni buti ko siklovne te haljon kova si olengoro motivi, soske ola but dikhen ko internet.
O sikle kamela te djanen so sa okova so dikhaja, šunaja, drabaraja ando medije naje podijek drom čače. But droma avaja ko hohavne informacije ko internet, odoleske o sikle kamelape te oven kritikane irime ko informacije kola si dende ko amalikane netvorkija, odoleske kamelape sa odova te dikhelpe angledar te pača ko odola informacije.
Sar kamelape te dičhol o lačho programi ando medijosko lilvarnipe?
Lačho lilvarnikano medijosko programi dolelape sikljovibaja e sikljovnen te djanen so kamelape te pučen, te šaj haljon save si o informacije, vakeren o ekspertija. Ko agoribe i maškaruni škola kamelape te djanen thaj te haljon o čačutne haberija kola denape ko netvorkija.
Fundavni evaluacija sikljovibaskiri ko medijosko lilvarnipe/sikljovibe si o sikljovne te djanen te arakhen, analizirinen, molipen, te keren hem te djanen sar te komunicirinen. Šeruno si o sikljovne te sikljon thaj te djanen soj si lačhi žurnalistikani thaj korektno medijoski etika. Akava si lačhe olenge te haljon so šaj ovel lenge bilačhe palo informacije so muken manuša so naje len žurnalistikani škola,numaj nane len etnikane standardija.
E sikljovne medijoske lilvarne gndinen kritikane
O ekspertija vakeren so e modijosko lilvarniep ka ovel kotor kotar formalnikano sikljovibe, odoleja so o terne ka oven arakhle kotar medijoske manipulacije. On ka oven godjaver manuša kola ka djanen o bilačhipe so si garavde palo udara. Akaleja šaj te vakera kaj esavke manuša kola djanena sar kerenape o manipulacije šaj te anen dji ko pošukar manušibe.
Akava pana anela hem dji ko lačharipe e medijojskoro than e bučakoro. Sa o mauša ovena medijikane polačhe sikavde, odoleja sa pophari ka ovel te denpe hohavne haberija ando medije. E medijosko lilvarnipe haljovela, e manuša te oven kaderi kritikane te dikhen ando medije, te haljova okova so mothavipe amenge, a na te la odova adjahar sar soj ando amaro sikljovibe ki škola.
Sar e ćhavoren te sikava medijosko lilvarnipe thaj soske si odova edobor inportantno?
Amen avdive djivdinas ki era informacijengikote sa patonas najesa, akale lokhe bučjaja avela dji ko tasljojbe e medijoskere butikeribaja, so šaj anel dji ko bihaljovibe kotar dezinformacije. Amare čhavenge so barjon andi akaja digitalno lumija, amen anel ko odova so pošukar te haljova akija digitalnikani vrjama, so anela dji ko medijosko lilvarnipe.
E medijosko lilvarnipe naje te dikha oleskoro butikeribe, numaj te haljova ole, te analizirina thaj te kera interakcija. E čhavorenge dela šajdipe te šaj te khuven thaj te dikhen baro butikeribe e medijosko ko sakova dive. Akale djandibaja o čhavore šaj kritikane te haljon o mesažija maškar savi si hovavni thaj čačikani informacija. Ola sikljona te haljoven sa okova so dikhena thaj šunena. Sar dad hem daj tumaro si te sikaven tumare čhavoren vaš e medijosko lilvarnipe.
Tumen legaren olen te sikljon soj trujal lende andi lumija, a e medijosko trujalipe si jek kotor kotar akaja lumijatar. Hajde te godjalina kotar šeruni buti e medijoskere lilvarnipaski so kheljela ko barjaribe amare čhavengoro. Ki avdisutni digitalno vrjama, te ove medijako lilvarno nane numaj te ove angleder kotar avera, numaj odova ulo sar inportnantno buti. Ko avdisutni vrjama te djane soj lačhi ja bilačhi informacija si djandipe kova kamelape sa amare čhavenge.
E medijosko lilvarnipe e čhavorenge žutil te oven zorale ki manipulacija, te barjaren o djandipe kritikakere gndibaja thaj te formirinen plo informiribaskoro gndipe. Odova kerela te oven šukar manuša kola šaj keren šukar buča ando medijeskere platforme. O šukaribe si ko vakti so avela thaj ko amare buča so ka roda ando medije. O daja thaj o dada si len primarno buti sar edukatorija, ola si len buti te sikaven ple ćhavoren te resen sa akala djandipa.
Dolen tumen adjahar so ka barjaren o trujalipe e medojisko, ko kher kote šaj kerelpe lačhi diskusija. Čhiven hem phandlipe e čhavorenge kozom šaj te dikhenando medije. Čhiven tumenge andi godi, kaj naje i buti te arakhen e čhaven kotar medije, numaj te sikaven olen sar te haljovenpe olencar. Kamelape te len pes o medije kola si palo baripe e čhavorengoro, odoleja korkori tumen ažutinen tumare čhavenge thaj e čhavoren pohari keren te oven medijake lilvarne.
Akava olenge ka anel te gndinen kritikane, te anen korkori ple decizije thaj te oven šukar manuša. Jek kotar majlačho sikljovibe medijoske lilvarnipasko si te lelpe egzaplo kotar sakova djivdipasko dive e čhavorengo. Odova šaj oven e televizijake emisije, reklame, dinde buča ando medijoske netvorkija, haberija thaj aver.
E tikne čhavorenge šaj te ljel pes dijek piturakiri emisija kote šaj te vakera kotar manuša andi pikturni thaj sar kerenpe o paramisja. E pobare čhavorenge šaj kera analiza odolestar soj popularno ando amalikane netvorkija, ja te la dijek žurnalikani paramis.
Kethane amaro vakereibe olencar anela dji ko polokhe te haljon o čhavore sar avelape dji ko butikeribe e medijoskore mesažengoro thaj sar pošukar de den piri kritika. Te phanda amaro lafi, e medijosko lilvarnipe si praktikani buti te phena proceso kova rodela te oven zorale thaj te den sa tumendar, te oven sar sikavno thaj daj hem dad.
Te djane e medijosko lilvarnipe andi škola, o čhavore ka ovel len djandipe te haljoven e medijosko butikeribe, so si jek kotar šerune kompetentna buča ando manušikano amalipe ko 21 zamani – medijoske lilvarnipasko. Vaš o šukaripe vaš o djandipe e medijoske lilvarnipasko vakeri o dendipe e Evropako unijako kotar 2018. berš kote revidindja o šerune kompetencije vaš ko sikljovibe, kote ko angluno than čhivdje e medijosko lilvarnipe/sikljovibe.
