Palo kerdipe e Timosko, kana dindjapeleske o resposibiliteti, avela o baro butikeribee Sistemesko vaš angloidentifikuibe thaj i reakcija. O Sistemi vaš angloidentifikuibe thaj i reakcija (ponodurika ramona – Sistemi) si klidinte čhinavelpe o ikljovibe e sikljovnengo. Te kerdjape palo akava Sistemi i škola šaj te identifikuinel e sikljovnen kolende isi šajdipe te ikljon. Ko esavke egzamplija, trubula te delpe lenge dumo, te šaj pošukar te haljovenpe. E fundavni resin e Sistemoski si te avelpe dji ko mehanizmi andi škola kote ka delpe phikaribe e sikljovnenge ando spesifikane problemija. Odova ka mothavi so o Sistemi tari jekh rig si instrumenti kova haljola kana šaj te avel dji ko ikljovibe e sikljovnengo.
Tari dujto rigka kerenpe o meres, ulavdepalo e sikljovne individualnikane, kote ka anenpe majlačhe meres sakonese, taro identifikuime sikljovne. Sar egzamplo te vakera, si te vazdelpe o pačivalipe e sikljovnesko, numaj šaj te kerelpe dopherdi edukasija e sikljovnese, involviripe e dadengo dijengothaj keribe lafi lecar… thaj but aver meres taro Sistemi kova ka ovel sar mehanizmi monitoribasko. O Sistemika haljolape so ando školakoro niveliregularikaneka dikhelpe e implementacijake e aktivitetijengoandi relacija monitoreskere rezultatijengo, kote ka koriguinenpe o aktivitetija vaš polačhe efektija resimaske. Ko esavko dikhibe e Sitemesko ov dopherela e školako butikeribe te šaj polačhe thaj majkvalitetno te ikerelpe o proceso sikljovibasko, thaj hem aver butikeribe e školako sar (komplementaribe vaš ko inkluzivikano sikljovibe, te kerelpe jekhsekuritivno thaj zuraribasko than vaš polačho sikljovibe, te eliminirinipe i diskriminacija, te čhivenpe hemo dada dija ando procesi, o sikljovne te ovenko pobaro khethanipe ando proceso sikljovibasko thaj aver).
O Sistemi si konplementirimo thaj avere aktivitetencar kola kerenape andi škola, andi komuna, ando nesavo rotalimo, numaj ando nacionalnikano niveli sar (aktivitetija e Tomoskere vaš inkluzivikano sikljovibe, o aktivitetija e komunakere kola si phandle identifikuibaja e čhavorengo kola ka oven ramome andi škola). Ando akija buti e klasako sikavno, hem te nane ando Timo, vaš o ikljovibe e sikljovnengo, ov trubula te haljovel thaj te kerel pere Instrumentija vaš identifikuibe e sikljovnengo kola si ando pharipe te ikljon taro sikljovibe. Ov trubul sigate thaj efikasno te haljol kola sikljovne si ando pharipe te ačhaven o sikljovibe. O Sistemi dela dumo e školake, adjahar so mothavela e školake, kolektivese taro inportantnibe te čhinavelpe o sikljovibe, te identifikuinel e sikljovnen kola si ando pharipe, te haljovelpe lengoro specifikano trubulipethaj te bičhavenpe,ko relevantna butikeruntnekana odova ka trubul, te dikhljarel i inplementacija e meregi, te kerel korekcija thaj dopheribe kana odoleske ka trubul, te dikhel kozom si o efektija thaj o rezultatija e intervencijengo thej te mothavel o drom vaš aver intervencijengo.
Jek tikni deskripcija taro Sistemi vaš angloidentfikuibaske thaj i reakcija: I angluni faza si te pendjarenpe e školake butikerutnentari influencija vaš čhinavipe sikljovibasko e sikljovnengo thaj avere fenomenesko, soj kerdo vaš efektivikano butikeribe te čhinavelpeo ikljovibe thaj i influenca. Ando akaja fazae sikavnen thaj sar majinportantno e klasoske sikavnen, trubul te pendjarenpe e Instrumencencar vaš e identifikacija e sikljovnengi kolende godinipe so šaj ikljon taro procesi sikljovibasko, (ponadari ramome ando teksti Instrumenti) thaj o modeli leskere pheripnasko. Kana ka pherelpeo Instrumenti, othe lačhe šaj te dikhas, kola sikljovne šaj te oven ando pharipe ikljovibasko, thaj kola faktorija šaj te oven vaš lengoro ikljovibe.
Kana ka identifikuinenpe esavke čhavore, e butikerutne trubula te keren individualikane meres, kola ka den dumo e sikljovnese te agorkerel o problemi koleste ka avel, odola si: O plani te inplementirinenpe o meres vaš jekhe sikljovneske,te haljova pošukar. Othe o sikavne thaj e ekspertija ramonen o meres thaj po inportantno buti, konsultuibe thaj dejba dumo e sikljovnenge, kote si kerde o meres, numa palo kolende o sikavne trubul te keren piri buti, kanahaljovena kola si o faktorijaso kerena pharipe e sikljovnese so anela te ikljol tari škola. O keriba lafi e sikljovnencar si modeli tari literatura kola sine sar šukar mothavdo egzamplo. Palo odova e sikljencar trubul te dikhenpe thaj te haljovelpe save si o efektija pal lende. O Plani (ja te phena o aktivitetija thaj o meres e planoske) vaš jekhe sikljovnese avela dji ko iribe te na alo dji ko rezultatija so trubulas te oven. Ko agor kerelape evaluacija, adjahar so dikhenape save rezultatija dindje o meresthajsavi resin.
Identifikuibe e sikljovnengo kola si ando pharipe te ikljon taro sikljovibe. Te bi o manuša so keren buti andi škola, dena phikaribe e sikljovnenge, angljeder o sa, ola kamela šukar te pendjaren thaj te ovel lensa o informacije olendar. Odola informacija nane „formalna“, ola si te motivirine e sikljovnen, e sikljovnesko kherutno djivdipe, sar djivdinel e kheruntencar thaj aver. Akala informacije trubul te pendjarel e klasosko sikavno, thaj so olencar trubul te kerel. Odoleske si kerdo Instrumenti vaš identifikacija e sikljovnengi kola šaj te ikljon taro sistemi,hem oj e sikavnenge dela šajipe so „andi patrin“ isilen sa o informacije e sikljovnengere. Palo odola informacije dikhelape ko save pharipa šaj te oven o sikle. Dikhindoj o informacije, ola djanena kaske trubula te delpe phikaribe, thaj ko savo pharipe avela o sikljovno.
O instrumenti identifikacijako e sikljovnesko soj si ko pharipe, o butikerutne andi škola, pherena o podatkija kola sila i škola, palo late kerelape sistematizacija thaj kategorizacija e podatkengiri. Akala podatkija kerena so posigate te delpe phikaribe e sikljovnenge thaj o podatkija na kamena te ikljon avrijal školatar. Akala informacije si arakhle kanoneja,so na ikljon avrijal taro sistemi sikljovibasko thaj edukacijako.
So trubul e sikljovnese thaj o keriba planoja vaš sakone sikljovnese. Kana e klasoske sikavne andi škola identifikuindje e sikljovnen so si ando pharipe, ola palo odova e Timoja kerena planoja sar te čhinavelpe o ikljovibe, thaj kerena o meres e sikljovnese, te šaj te delpe dumo, te na ikljol tari škola. Angleder o meres sine lokhe, (adjahar so loćhakerelape leske o sikljovibe andi škola), o sikavne kerena o plani sar te ločhakeren hem odoleja ikalena o pharipe te na avel dji ko ikljovibe e sikljovnesko tari škola. Numa isi hem dujto rig, kana o faktorija čhivena e sikljovne te ačhavi i škola, thaj si but kompleksno buti, so i škola našti kerel khanči. Ko esavke situacije o sikavne trubula te ovel len butikeribe e profesionalconcar ando institucije e komunakere numa orgaizacije, kote sarine ka keren thaj ka godinen taro meres kola šaj te nakhaven o problemi, koleste o sikljovno numaj leskere kherutne ale. But droma o Timi haljolape sar nakompetentno te del phikaribe, soske avena ko but averčhane problemija thaj ko odova so trubul e sikljovnese.
Odolske ko esavke egzamplija kerelape „Dopherdo testiribe“, kote trubula te avelpe ko inportantna informacije sar soj: sar o sikljovne haljonape andi škola, savo dikhibe sile taro sikljovibe, sar haljonape ando nesave klasija e sikavnencar, te nane pana nesave anksioze ja faktorija so anena dji ko pharipe, a odova e klasosko sikavno na djandja. Ko esavke egzamplija kamelape o sikljovne te pačan, kote e škola avela dji ko inportantna informacije taro sikljovno, sar haljolape andi škola. O Dopherdo testiribe kerena o strukakere butikerutne, numa ola rodena phikaribe pana nekastar te šaj polokhe aven dji ko odola informacije. Sar haljovenape, vaš šukaripe e sikljovnengo, but rodelapee sikljovnendar, motiviribe vaš školakoro butikeribe. Akalasi inportantna buča ano kolende trubul te kerelpe buti andi škola vaš olengoro anglunipe školako.
