Inportantno buti si so ando koncepti te čhinavelpe o ikljovibe taro sikljovibe, ikerelape ko manuša so kerena buti andi škola, kote kolengere ande kanoneskere norme, na roden pobuter finansiribaskoro pokibe. Ki lengiri buti sistematikane panda šaj tečivenpe institucije thaj organizacije so kerena buti ando komunako niveli thaj te oven kotor taro školake aktivitetija, andijek koordisimi keribaski buti ko problemija ikljovibasko tari škola. Te kerelpe buti ko jekhutnikane problemija e sikljovnengere kola avena dji ko nesave problemija. Ko akaja buti mothavdje o rezultatija so sibišajutnote čhinavelpe o ikljoviba e sikljovnengo tari škola te na ljeljape i rola e sikavnengi, e dadengiri dajengiri, lengere amalengiri, kote ka rodelpe šaipe e školako te kerelpe aver koncepti dikhibasko maškar sa soj phandle akale proceseja.
Školako timi, vaš te čhinavelpe o ikljovibe tari škola – o aktivitetija thaj lengiri rola
Ando pučipe – kon andi škola kamelape te kerel buti ando čhinavipe ikljovibasko? Majtikno dendo vakeribe si – sarine so keren buti andi škola. Numaj kana trubul te kerenpe o aktivitetija, kamelpe te djandjol ko ljelja i rolaupral peste te realizuinenpe o aktivitetija. I škola šaj te kerel poro timi (direktori, sikavne, ekspertija pere bučake), o butikerutne tari komuna thaj organizacije. Andi škola isi but timoja, jek lendar si o Timi vaš inkluzijako sikljovibe thaj avera. Odoleske olendar šaj te rodelpe dijek godipe so šaj te anel dji ko čhinavipe taro ikljovibe e školatar. Nesave lengere aktivitetija šaj te denpee timeske te agorkeren dijek buti. Šeruni buti si so maškar sa o butikerutne andi škola kamelape te ovel len šukar koordinacija maškar peste, thaj isi šajipe so akaja buti šaj kerel jem manuš. Akava manuš kamela te ovel les šukar haljovibe maškar o sa o strukture andi škola.
Šeruni buti si te dikhenpe thaj te lenpe sa so si o kapacitetija kola keren buti ando mere ki škola, numaj i rola kamelape te ulavelpe maškar o sa butikerutne, te na avel dji ki helistikani buti. Pana jek inportantno buti si so o ekspertija pere bučake kamela te koordirinen piri buti so ka anel dji ko čhinavibe ikljavibasko e sikljovnengo, ando pere aktivitetija. Jek taro butikeribe e školako si so o direktori formirinela o timija thaj ov ovela kotor taro odova timi so koordirinela oleja. Olesiri buti šaj te ovel te ikerel o kedina, kote ka koordirini o aktivitetija e sikavnenca ja kolektiveja, kote sarine ka haljon savi si lengiri buti thaj sar kamelape te avelpe dji ko čhinavibe taro ikljovibe e školake sikljovibasko. Kamela te ikerel kedina kote ka ovel kerdo Sistemi vaš angluno identifikacijako thaj reakcijako. Te ovel butikeribe kote ka delpe phikaribe e sikavnenge te pheren e Instrumentije vaš identifikuibe e sikljovnengo kola si ando pharipe te ačhaven i škola, te delpe zoraribe e sikavnenge te keren pere planija vaš sakone sikljovnese. Inportantno buti si so ando timi e školako vaš te čhinavlepe o ikljovibe e sikljovnengo, trubula te oven manuša kola ki piri buti sinelen bari eksperienca demonstriribaski ki akija buti.
Kerdinipe e Akcione planesko
Ando butikeribe e školake timesko vaš te čhinavelpe o ikljovibe e sikljovnengo, trubula te ovel len pašutno thaj jekhutno haljovibe maškar o sa o persone soj ando školakoro kolektivi, kote kamelape šukar te anglekerenpe o aktivitetija. Odoleske i škola trubula te kerel lačho Akcionesko plani kote ka mothavi o drom vaš keribaske o aktivitetija. O Akcionesko plani sile rola te ločhakerel i buti, o aktivitetija te realizuinenpe andi vrjama thaj o plani trubul te ovel kotor taro školakoro plani, adjahar sar soj kerdo palo kanoneskiri regulativa. E Akcionesko plani trubul te ovel šukar haljovdo, realistikano thaj lokhe haljovdo hem realizuimo. Numa ko sa akava kamelape te ovel le monitorig thaj evaluacija e planosko. E Akcionesko plani našti te ovel univerzalno, numaj sa o škole kerena les peske palo pere problemija. O Akciono plani trubula te ovel les rekomanduime meres thaj aktivitetija kola dendja korkori i škola palo pere specifikane sikljovnengere problemenca, ando than kote o škole kerde. E Akcionesko plani majhari kerelape jekhe beršeske, taj o aktivitetije te oven hronologikane mothavde. Lačhe si o Timi te mothavel poro Akcionesko plani ando nastavničko veče, thaj te vakeren kaj sarine andi škola isilen piri rola vaš ando realizuibe te čhinavelpe o ikljovibe e sikljovnengo, e školako organitrubul te akceptirinel o Akcionesko plani angleder numa te realizuinepe o aktivitetija ano kolende i škola manglja te realizuinel o aktivitetija, sar aneksi e Školakere barjaribaskere planesko.
Propozi sar te kerelpe e Akcionesko plani: E Akcionesko plani trubul te ovel les tikni analiza vaš e školoki pozicija, te mothavel piri resin thaj o rezultatija palo agoripe thaj sar kerdjape e kontrola taro mothavde rezultatija. Angleder te kerelpe e Akcionesko plani trubula te djanelpe savi si i situacija andi škola, so kamelape lake, thaj e komunake. Vaš šukar analiza kamela te ovel la sa o informacije taro sikljovne, majbut taro čhavore so si ando vulnerabulna grupe. Maj anglal sar prioriteteskere buča kola trubula te ovel len si o numero e čhavorengo kolende šaj te avel dji ko ikljovibe sar soj: o numero e romane sikljovnengo, o numero e našle sikljovnengo ja interno našle manušengo, o numero e čhavorengo so lena čhavorikano pokinibe ja diso aver taro sistemi e socijalnone dejbasko, panda sar inportantno si o numero e čhavorengo so silen pharipe sastipnasko, numaj hem pharipe ando sikljovibe. Dikhelape thaj e čhavore kola djivdinen 4 kilometrija dur tari škola, okola kola djivdinen jekhe dadeja numaj dijaja, ja okola čhavore soj dinde ando arakhibe ko aver familije. Sa akava trubula te pendjarelpe šukar, te šaj te anticipirinenpe o potencijalna pharipa kote polokhe šaj te realizuinenpe o aktivitetija vaš o čhinavibe taro ikljovibe e školako.
Sar jek ažutipe e timeske te ločhakerel lengiri buti si i vakerdi SWOT analiza (Zoralipe, Bizoralipe, Šajipe, Daravipe). Esavko butikeribe anela te dikhelpe o šajdipe e Timesko e školako, komunako, šaj hem maškar o butikeribe nesave partnerengo a numaj hem maškar o sikljovne kola šaj ikljon taro sistemi sikljovibasko. Te kerdjape buti pali SWOT analizakoro oj ka mothavi o realiteti andi škola sar soj. Ando e Akcionesko plani trubul detaljnikane te ramosarenpe o meres taro sa o aktivitetija, intervencije, thaj o mehanizmija. Te anavkerenpe o šerune e aktevitengo thaj lengiri buti hem avere akterengo, te godinipe taro šukar indikatorija – taro mothavdo šukar realizuibe, te kerelpe i vrjamako butikeribe thaj aver. O upitniko vaš te proceninipe o angluno stato, šaj te anel dji ki mini – analiza statesko ja mothavdimasko te kerelpe o Akcionesko plani. O rezultatija dji kolende ka aven, trubula te ažurinenpe thaj te lenpe vaš meres efektnone modeleske. O efektija vaš te realizuinenpe o aktivitetija soj planirime ando Akcionesko plani, trubula te rezultirinen tiknjaribaja o intenziteti ando šaipe okolenge so šaj te ikljon taro sistemi sikljovibasko. O čhave kola na avena ando klaso, kamela te motivirinenpe, a o dada dija e sikljovnengere te haljon o inportantnibe e edukacijako. Olen trubula te invorvirinipe ando sistemi e školako, te šaj o sikljovne djan naodori pere sikljovibaja.
Timesko formiribe thaj keribe e Akcionesko plani šaj te realizuinelpeano sakova vakti ando školakoro butikeribe, numaj delape propozi te startuinel ko angloškolakoro butikeribe. Propozi si so e Akcionesko plani trubula te bičhavelpe sar hramosardo informiribe e komunake thaj e dadenge dijenge, kote so ramonela so i škola kerel čačutni buti te čhinavel o ikljovibe tari škola, thaj rodel olengoro ažutipe thaj butikeribe. Ando akava sa šaj pana te ikerenpe hem kedina kote ka zorjarelpe o butikeribe maškar lende, numaj šaj te kerelpe butikeribe avere organizacijencar, institucijencar andar i komuna, sar soj: Odeljenje za društvene delatnosti, Crveni krst, Centar za socijalni rad, udruženja gradjana kola keren esake buča thaj aver.
