O teme taro čhavore, kana ovena ando medije, angleder o sa si temothavipe e bare manušenge te ašarenpe pere šukar kotorencar, numa te rovenpe taro pharipe so ovel lenge. Kana ki akija tema dikhaja dijek piktira ja vakeripe kotar čhavore, oj isila funkcija te dikha odova so kerena o bare manuša. Na godinaja akaleja te vakera so ovelamangindoj, numa te kerel jek „filozofija čhavoripaski“ kerdi ando tradicionalnikano haljovibe, thaj ko darutno hem bipendjarutno ćhavoripe. O resipe si, o medijei škola thaj o dada dija, so pobuter thaj pošukar te haljoven e čhavoren.
O ikljovibe taro phandlo rotalibe si o sikljovibe. Jek dive šaj o fundavno djandipe e čhavorendar, buteder amenge andi akaja planeta ando amaro sakovadive ando djivdipe, ka khuvel ando standardi e programesere vaš sikljovibe e ternengoro thaj e barengoro. Sa dji kaj akava na ovela, o medije si odova so isile baro šajipe te keren ko akaja buti. Na numa ko tikne sikljovibaskere programija, numahem ko sistematikano keripe ando „javno mnjenje“ e čhavorendar thaj e ternendar so kerenape programija so resena ando majbaro avrijalipe.
Kozom si bari i rola e medijoski, o haljojbe e dadencar thaj e dijencar hem e školaja vaš o terne, kerdjam lafi e pegagogikane asistenteja tari škola „Branko Radićević“ o Florijan Arifi thaj e dadencar hem dajencarandi Stručno škola „Sveti Sava“ ki Bujanovca.
Sar dikhena ando medijosko butikeribe?
O medije si andi bari transformacija, te vakera so djelo but anglalpe neve digitalnone platformencar thaj amalikane medijencar. O avibe dji ko informacije andja dji ko baro iribe. Ando nakhle berša kotar 20 berš, o interneti hem o amalikane netvorkija khuvdje ko sa o khera, numa o terne ko angluno than informisinenape ko amalikane netvorkija. Odolese si inportantno o terne te sikljon thaj te len e medijosko djandipe.
Vakerdjen so si e terne manušenge o amalikane netvorkija šerini buti sar avena ko informacije. Šunena lji o terne o tradicionalnike medija, radio, te dikhen TV, ja te drabaren žurnali.
Buteder kotar terne manuša na kinena žurnali ki trafika, na šunena radio, a buteder olendar o televizorija dikhena kana trubula vaš i platforma te dikhen filmija ja serije. O informacije ja aver buća so ovena, šunena taro amalikane netvorkija ja online portalija. Godinav kaj o terne generacije našen taro tradicionalna medije.
Soske o terne sa pobuter našen taro akala purane medija?
O terne avdije barjona uzal o digitalnikane tehnologije, naturalnikane si te oven popaše olencar thaj te roden o informacije. Odova so o terne na mangena si so trubula te djan pali šema e medijoski. O terne siklile, so sa okova so olenge trubula, te len akana, te ovel sa palo lengoro mangipe. Pana so o terne na mangena o tradicionalnikano programi hem o šabloni dikhibaskoro nane palo lengoro mangipe, odolese so na mothavena šukar o haberija. Buteder kotar terne mangena o haberija te oven harne hem haljovde, bizo formalikane lafija, so šaj anen dji ki dezinformacija.
Save pozitivikane efektija e medijesko sikljovibe šaj te anel ando čhavorikano thaj adolescentengosikljovibe?
Te phanpe o čhavore hem o adolescentija e medijoskere sikljovibaja, šaj te anel but pozitivikane efektija. Angleder o sa, djanen kritikane te godinen thaj te djanen o analitikanipe, odoleja kerena e ternen te oven samale ando gndipe ko butikeribe so dolenape laja. Akava sikljovibe vaškritikano godibe si šeruni buti vaš lengoro haljovibe te oven šukar manuša. Pana sar šukar buča si so sikljona te haljon o bilačho manušipe so dikhena ando netvorkija, sikljona te haljon so šaj o bilačhipe te astari len thaj i digitalno interakcija meškar o manuša. Kana mukelape o kritikano haljovibe e medijesko, odova kerela te čhinavipe i bilačhi influenca ko stereotipija hem predrasude kola mukena o medije. E medijesko sikljovipe šaj te barjarel o kreativnipe thaj personalno mothavipe, kote dela šajipe e siklovnenge te kreirinen piri buti. Andi era kana o digitalno djandipe sa pobuter rodelape, i intergracija e medijeskere sikljovibaski ando školakoro programi šaj te sikavel e terne manušen vaš o nevo djandipe.
Sar te barjaripe e medijesko sikljovipe ando škole thaj ki familija?
Te promovisinipe e medijesko sikljovibe ando kher hem ki škola, rodela te kerelpe jekhutno butikeribee školaja hem e kherutne manušencar. O programija kamela te ovel lentematika taro medjesko sikljovibe, kova sikavela e siklen sar kritikane te analizirinen e medijesko butikeribe thaj manušikane te kreirinen poro butikeribe ando amalikane netvorkija. O sikavne šaj te dikhen o resursija sar soj o videija, praktikane aktivitetija, dokumentija, odoleja te aktivirinen e sikljovnen te barjaren poro djandipe.
Savi si i rola e dadengiri dajengiri kana si o pučibe o medije?
Ko kher ola šaj te ovel len šeruni rola, odoleja so phravde vakerena taro medije ple čhavorencar, vakerindo sar te haljon e medijesko čačipe, te vakeren kaj so kerelape presija upral lengiri godi thaj mothavipen. Te čhivelpe regularibe kozom šaj te dikhen o medije i te mothavipe lenge kotar kritikano dikhibe e amalikane netvorkesoro, so šaj te anel hem sukar medijeskoro butikeribe. Numa bibahtake, tikno numeri taro kherutne isilen odova djandipe te šaj te sikavi pere čhavoren. O kherutne amende but hari vakerena kotar tehnikano arakhibe, ja te vakera „kherutni kontrola“, odoleja te arakhen pere čhavoren taro internet.
Trubula li butikeribe maškar o kherutne hem i škola vaš te djanelpe sar šukar kerelape buti ando amalikane netvorkija thaj o haljovibe e medijeskoro?
Kamelape kontsntantnikano butikeribe maškar o dada dija hem o škole ko but nivelija. Ando kedina kana avena o daja hem dija, trubula te kerelpe lafi taro akaja tema, kamelape te ulavelpe olengoro dikhibe thaj o djandipe. Kana dikhelape ando sikljovibe thaj o resursija, odova šaj te anel e dadenge dijenge thaj e sikavnenge ando lengoro haljovibe te promivirinen e medijesko sikljovibe. Kana phravde kerelape dijalog taro medije e sikavnencar hem e dadencar dijencar, odova dela ažutipe e terne manušenge te barjaren poro kritikano thaj šukar haljovdikano digitalnikano dikhibe, kote avena dji ko arakhibe e informacijencar kotar akava vakti.
Sar šaj te ažutinelpe e ternenge tedolenpe šukare bučencar te šaj te arakhenpe kotar internetesoro dikhibe thaj i digitalnikani tehnologija?
Trubula te kerelpe buti ando e sikljovnengoro djandipe vaš te arakhenpe taro amalikane netvorkija, te keren selekcije, te haljoven o informacije ando internet, te barjaren poro kritikano godibe, te kreirinen butikeribe andi digitalnikani forma. O godibe odolestar soj bilačho butikeribe, kola si o bilačhe buča ando amaro haljovibe sar informacija, te barjaripe kritikano godibe, te kreirinipe o butikeribe andi digitalnikani forma. O haljovibe soj bilačho butikeribe, kola si o bilačhe buča so šaj te ajkera akalestar, hem so te kerelpe te haljope dji ki esavki butiando digitalnikano medije, kaske hem sar te vakeren akalestar, thaj so si o bilačho butikeribe ando internet. Inportantno si sistematikane te kerelpe buti ando senzibiliteti e siklengoro thaj te vakeripe lenge taro bilačhe buča so šaj te oven ando digitalnikano maripe, akaleja kamelape te barjarenpe o preventivipe maškar lende.